V okviru kampanje LJUBLJANSKA KOLESARSKA INICIATIVA – lokalne kampanje in terenskih aktivnosti v Ljubljani pred letošnjimi lokalnimi volitvami, sta se 6. novembra odvila dva dogodka: KOLO POP UP KAVARNA – mobilna kolesarska delavnica in pogovor o kolesarski prihodnosti Ljubljane ter vožnja kritične mase: KOLESARSKO MESTO ZA VSE.
Pogovarjali smo se o kolesarskih ukrepih in politikah, stanju v Ljubljani ter kolesarski prihodnosti Ljubljane. Predstavili smo kratko analizo stanja in ugotovitve ter “Kolesarski manifest za Ljubljano” – predloge politik in ukrepov za celostno izboljšanje pogojev kolesarjenja v Ljubljani.
Za vse mimoidoče kolesarke in kolesarje je bila na voljo mobilna kolesarska delavnica – popravljalnica, v sodelovanju z Mestni center mobilnosti.
Kratka analiza stanja
Ljubljansko kolesarsko skupnost – ljubljanske kolesarke in kolesarje, smo v Ljubljansko kolesarski mreži (LKM) v raziskavah in anketah v preteklih letih spraševali o kolesarskih navadah, izkušnjah in potrebah ter stanju v Ljubljani. Ugotovitve smo skupaj z našimi analizami na terenu in na podlagi izkušenj ter primerov dobrih praks kolesarsko prijaznih mest povzeli v akcijskem načrtu za Ljubljano 2025.
Ugotavljamo, da v Ljubljani kljub kratkim razdaljam med ključnimi predeli mesta kolesarska infrastruktura še vedno zaostaja za potrebami kolesarjev in tako ne pripomore k še večjemu porastu kolesarjev in deleža kolesarjenja, ki ostaja med 12 in 15 %. Razkorak med željami po kolesarjenju v šolo in realnim deležem, ki ostaja 5%, nakazuje, da Ljubljana trenutno še ne izpolnjuje kriterija varne infrastrukture za kolesarje vseh starostnih kategorij in vrst koles.
Največ pozornosti je treba posvetiti kakovostni kolesarski infrastrukturi, ki naj bo povezana, varna in udobna, vendar je za celostno izboljšanje pogojev kolesarjenja nujno potreben tudi sistemski pristo, kot so vključevanje vseh deležnikov, priprava strateškega načrta, dvig ravni projektiranja, redno in transparentno spremljanje in vrednotenje, “mehki ukrepi” kot so izobraževanje, ozaveščanje, informiranje in podobno. Hkrati je treba izvajati tudi druge ukrepe prometne politike, ki zmanjšujejo privlačnost osebnega motornega prometa, kot so načrtovanje vodenja in umirjanje prometa ter krepitev javnega potniškega prometa in intermodalnosti. Čeprav je zadnje desetletje prineslo mnogo izboljšav, se vedno znova pojavljajo ukrepi, ki so namenjeni predvsem povečanju pretočnosti motornega prometa in so v neskladju s sprejetimi strategijami. To se kaže zlasti v križiščih, na primer z uvajanjem puščic za zavijanje vozil desno pri rdeči luči (leta 2022) ali uvajanje tipk za najavo pešcev in kolesarjev. Take rešitve kažejo, da še vedno, razen v strogem mestnem središču, prevladuje avtocentrično prometno načrtovanje, v katerem je pretočnost za avtomobile pomembnejša od varnosti pešcev in kolesarjev. To ne prispeva k ciljem, ki so zastavljeni v strateških dokumentih – zmanjšanje motornega prometa, nizkoogljično oziroma brezogljično mesto, zmanjšanje onesnaženosti zraka.
Ureditev ključnih problemov kolesarskega omrežja terja precej finančnih sredstev, sprememb v načinu načrtovanja in v miselnosti, predvsem pa precej politične volje.
“KOLESARSKI MANIFEST ZA LJUBLJANO” – PREDLOGI POLITIK IN UKREPOV ZA CELOSTNO IZBOLJŠANJE POGOJEV KOLESARJENJA V LJUBLJANI
Glede na potencial Ljubljane za kolesarjenje in potrebe mesta glede na lego in delež motoriziranega prometa ter potrebe prebivalcev, Ljubljana za bolj varno in dostopno kolesarjenje ter preskok v bolj kolesarsko razvito in prijazno mesto po mnenju LKM potrebuje naslednje ukrepe:
– sprejem kolesarske strategije in izboljšanje celostnega načrtovanja kolesarjenja,
– vključitev civilne družbe oziroma deležnikov v vse faze načrtovanja in redne fokusne skupine,
– izboljšanje sodelovanja občine s kolesarji in redne sestanke,
– imenovanje kolesarskega koordinatorja/ice,
– povečanje zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje ukrepov ter redne delovne skupine,
– spremljanje pobud občanov in transparenten prikaz načina upoštevanja ter odzivanja na predloge glede izboljšanja pogojev za kolesarjenje,
– redno in transparentno spremljanje in vrednotenje kazalnikov kolesarjenja (delež kolesarjev, obseg infrastrukture, varnost, zadovoljstvo),
– ukrepe za zmanjšanje števila prometnih nesreč s kolesarji,
– odpravo kritičnih oziroma nevarnih točk za kolesarje,
– povečanje dolžine varnih, zaščitenih kolesarskih površin,
– povečanje deleža kolesarjenja v prometu in kolesarjenja v šolo,
– izboljšanje in poenotenje nivoja projektiranja nove infrastrukture,
– povečanje standarda širine kolesarskih površin za vse vrste koles in sprejetje občinskih smernic za projektiranje,
– bolj ambiciozno omejevanje avtomobilskega prometa z ukrepi kot so umirjanje obsega prometa ter hitrosti,
– povečanje in izboljšanje kapacitet za varno parkiranje ter shranjevanje vseh vrst koles, še posebej ob in v šolah, večstanovanjskih stavbah in naseljih ter postavitev primernih javnih varovanih kolesarnic na javnih površinah,
– spodbujanje uporabe javnih prostorov, ki spodbujajo druženje ter omogočajo popravilo koles, učenje kolesarjenja za ranljive in deprivilegirane ter podporo nevladnim organizacijam,
– podporo gospodarskemu sektorju (storitve, proizvodnja, izposoja, souporaba, popravilo, reciklaža koles) z vzpostavitvijo davčnih olajšav in subvencij,
– razvoj kolesarske logistike v mestu: tovorna kolesa lahko razbremenijo dostavo v zadnjem kilometru poti.
Predstavili smo tudi akcijo COP31 Bike Ride , katere terenski del je potekal v Sloveniji od 6. do 10. septembra, v okviru priprav na podnebno konferenco COP 31, ki se je začela v ponedeljek 9. novembra in bo trajala do 20. novembra letos v mestu Antalya v Turčiji. COP Bike Ride je največja kolesarska štafeta za trajnostno mobilnost, podnebno ukrepanje in globalno solidarnost. Njen cilj je poudariti pomen kolesarjenja za zmanjšanje emisij in predstaviti deset kolesarskih predlogov za vključitev v podnebne načrte in politike lokalnih skupnosti in držav ter zbiranje pisem zavez občin, mest, regij in držav na poti. Te bodo predstavniki kolesarske štafete predali na podnebni konferenci Združenih narodov. Kolesarski aktivisti in aktivistke iz različnih držav po številnih poteh štafete predstavljajo kolesarski manifest ter z dogodki vključujejo in aktivirajo lokalno prebivalstvo. Hkrati izvajajo pritisk na lokalne odločevalce, da se s podpisom obvežejo k izpolnjevanju zavez k izboljšanju kolesarskih politik in pogojev kolesarjenja. Poročilo o kolesarski štafeti COP31 Bike Ride Slovenija – kolesarimo za podnebno pravičnost najdete tukaj., o zaključku terenskega dela pobude in prihodu predstavnikov na Podnebno konferenco pa tukaj.
Ob 17. uri pa se je odvila vožnja kritične mase: KOLESARSKO MESTO ZA VSE, kjer smo obiskali kritične točke v ČS Center, ČS Rožnik in ČS Vič ter nadaljevali s kolesarskim druženjem in kolesarskimi pogovori o prihodnosti mesta! Udeleženci so prejeli tudi kolesarska presenečenja – kolesarske luči!
Bolj podrobno o stanju v Ljubljani smo pisali oktobra v oddaji Terminal na Radio Študent 89,3 MHz: https://radiostudent.si/…/terminal/mobilnost-je-politika.
Aktivnosti, dogodke in komunikacijsko kampanjo LJUBLJANSKA KOLESARSKA INICIATIVA izvajamo v okviru projekta KOLESARSKA INICIATIVA, izbranem na razpisu malih članic v okviru Podnebnega programa Koalicije za trajnostno prometno politiko – vsebinske mreže nevladnih organizacij za področje trajnostne mobilnosti.
Podnebni program Koalicije za trajnostno prometno politiko, KTPP, sofinancirata Eko sklad j.s. in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.
______________________________________________
Komunikacijsko kampanjo/aktivnost/dogodek izvajamo v okviru podnebnega programa Koalicije za trajnostno prometno politiko, KTPP, ki ga sofinancirata Eko sklad j.s. in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem prispevku/dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.