LJUBLJANA IN SLOVENIJA
- Leta 2015 je bila Slovenija na prvem mestu med vsemi državami EU po številu prodanih koles na 100 prebivalcev.
- Ljubljana je med prestolnicami držav EU na 4. mestu po deležu kolesarjenja v prometu in znaša 12 %. A to je še daleč od Kobenhavna, kjer kolesari na delo 35 % ljudi in Amsterdama, kjer delež znaša 32 %.
- Ljubljana se je leta 2017 uvrstila na 8. mesto na lestvici The Copenhagenize Bicycle-friendly Cities Index, kar je 5 mest višje kot leto poprej.
- Slovenija se na barometru Evropske kolesarske federacije uvršča na 7. mesto v Evropi (za Dansko, Nizozemsko, Švedsko, Finsko, Nemčijo in Belgijo).
POZITIVNI UČINKI KOLESARJENJA
- Kolesarjenje je precej cenejše kot vožnja z avtomobilom. Povprečen strošek lastništva avtomobila znaša kar tudi do do 400 EUR na mesec, v Sloveniji pa smo v samem vrhu držav EU po izdatkih gospodinjstev za mobilnost.
- 30 min kolesarjenja na dan lahko že izpolni minimalni priporočen obseg telesne aktivnosti (tj. vsaj 150 minut na teden za odrasle, 60 min na dan za mladoletne).
- Kolesarjenje ima izjemne učinke na zdravje. Najnovejše raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki redno kolesarijo na delo, 41 % nižje tveganje smrti kot tisti, ki vozijo avto ali uporabljajo javni prevoz. Prav tako imajo 46 % nižje tveganje za razvoj in 52 % nižje tveganje smrti zaradi srčno-žilnih obolenj, ter 45 % nižje tveganje za razvoj in 40 % nižke tveganje smrti zaradi raka. Pozitivni učinki se večajo z večjo razdaljo.
- Delavci, ki kolesarijo na delo, imajo v povprečju več kot en dan manj bolniških dni, kot delavci, ki ne kolesarijo na delo.
- V povprečni življenjski dobi kolo povzroči le 21 g CO2 na uporabnika na kilometer, kar je 13-krat manj kot avtomobil in 5-krat manj kot avtobus.
- Na Nizozemskem 75 % učencev, starih od 12 do 18 let, kolesari v šolo. Med tistimi, ki živijo do 5 km od šole, pa je takih celo 85 %. To tudi pripomore k temu, da so nizozemski otroci najsrečnejši na svetu. Na drugi strani je takih učencev v Sloveniji precej manj, na primer v Ljubljani samo 6 % in v Mariboru samo 1 %. Otroci, ki pešačijo in kolesarijo, so bolj sproščeni in osredotočeni na dnevne obveznosti kot tisti, ki prihajajo v šolo z avtomobilom, poleg tega pa razvijajo boljši občutek za orientacijo in okoliški prostor. Hkrati pa so taki otroci tudi bolj samostojni in svobodni. Tudi na Danskem, ki velja za državo najsrečnejših ljudi, je kolesarjenje v vrtec in šolo nekaj povsem normalnega nekaj povsem normalnega.
- Najboljša varnost v kolesarskem prometu je v državah z največjim deležem kolesarjev. To je zlasti posledica dobrih pogojev za kolesarjenje ter tega, da so vozniki bolj pozorni, če je kolesarjev (in pešcev). V najbolj varnih kolesarskih državah uporaba čelade ni obvezna – še več, na Nizozemskem, ki je najbolj varna, 99 % kolesarjev ne nosi čelade. Delež uporabe čelade je namreč obratno sorazmeren s številom kolesarskih smrtnih žrtev (na prekolesarjen kilometer).
- Mesta in države ne postanejo prijazne kolesarjem zaradi prirojene kolesarske kulture, ampak kolesarska kultura nastane zaradi kolesarjem prijaznih pogojev. Ta odličen video prikazuje, kako so do tega prišli Nizozemci: https://www.youtube.com/watch?v=XuBdf9jYj7o
GOSPODARSKI VPLIVI
- V Kobenhavnu so izračunali da vsak prekolesarjen kilometer prinese družbi korist v višini 1,22 danske krone (0,16 EUR), medtem ko kilometer, prevožen z avtomobilom, prinese družbi škodo v višini 0,69 DKK (0,09 EUR). Največ koristi prinesejo prihranki v javnem zdravstvu, ki letno v Kobenhavnu znaša 2 milijardi DKK (270 mio EUR). V Angliji so podobno izračunali, da bi ob 10 % deležu kolesarjenja, javni zdravstveni sistem prihranil preko 270 milijonov EUR.
- Gospodarske koristi kolesarjenja so povezane tudi s prodajo. Raziskave kažejo, da kolesarji zapravijo med posameznim nakupovanjem zapravijo manj kot vozniki, vendar v povprečju na mesec zapravijo več, ker opravijo več nakupov. Turisti kolesarji zapravijo tudi trikrat več kot turisti vozniki, saj ne morejo prinesti večine stvari s seboj, poleg tega zaradi telesne aktivnosti potrebujejo več hrane in pijače.
- Letno se v EU proda okoli 20 milijonov koles, od tega se je v EU izdela okoli 13 milijonov. Kolesarska industrija ustvarja več kot 90.000 delovnih mest v več kot 800 malih do srednje velikih podjetjih.
