Ljubljanska kolesarska mreža

UREDITEV NOTRANJEGA CESTNEGA OBROČA

Notranji mestni obroč je zamisel arhitekta in urbanista Maksa Fabianija, ki jo je pred več kot sto leti oblikoval v svojem urbanističnem načrtu za popotresno Ljubljano. Eden bistvenih elementov njegovega načrta je bil tudi cestni obroč okrog mestnega središča – po vzoru dunajskega ringa. Vendar pa v nasprotju z Dunajem, kjer gre za cesto z drevoredi in kolesarskimi stezami ter znamenito arhitekturo, ljubljanski mestni obroč ne dopušča kolesarjenja na vseh odsekih in se duši v prometu. Ureditev notranjega obroča bi zato morala obsegati:

  • Masarykova cesta s Trgom OF (ureditev kolesarske steze po celotni dolžini brez širitve na štiripasovnico),
  • Njegoševa cesta (širitev kolesarskega pasu po celotni dolžini in vzpostavitev kolesarske povezave severno od križišča z Bohoričevo),
  • Trg MDB (omogočiti direktno kolesarjenje s Tržaške na Aškerčevo)
  • Zoisova cesta (razširitev ozke poti, ki si jo kolesarji delijo s pešci),
  • Karlovška cesta (ureditev kolesarske steze po celotni dolžini, saj je trenutno prepovedano kolesarjenje tako po cesti kot po pločniku),

Vizualizacija možne preureditve Karlovške v tripasovno cesto s kolesarskimi pasovi

  • Roška cesta (omogočiti kolesarjenje od Streliške do Karlovške ceste na obeh straneh, saj so sicer potrebna dodatna prečkanja, ki podaljšujejo potovalni čas),
  • Aškerčeva cesta (širitev kolesarske steze),
  • Dovoliti kolesarjenje po zgornji etaži Fabianijevega mostu (zaradi močno podaljšanih potovalnih časov, dodatnih prečkanj in višinske razlike, ki je za otroke in starejše naporna).

Izredno nevarno petkrako križišče Njegoševe, Šmartinske in Bohoričeve brez kolesarske infrastrukture. Kolesar, ki vozi po Njegoševi, je izpostavljen smrtni nevarnosti zaradi konflikta z motornimi vozili, ki nadaljujejo po Šmartinski.

Zasnova Fabianijevega mostu je klasičen prikaz nerazumevanja kolesarjenja kot prevoznega sredstva, ki mora postati bolj, ne manj konkurenčno. Kolesar, ki želi priti z Njegoševe na Roško, mora uporabiti izredno ozek pločnik, namesto 360 m (kot avtomobili) prekolesariti kar 530 m, premagati dodatno višinsko razliko ter po nepotrebnem čakati na dodatnem semaforju na Roški.