Notranji mestni obroč je zamisel arhitekta in urbanista Maksa Fabianija, ki jo je pred več kot sto leti oblikoval v svojem urbanističnem načrtu za popotresno Ljubljano. Eden bistvenih elementov njegovega načrta je bil tudi cestni obroč okrog mestnega središča – po vzoru dunajskega ringa. Vendar pa v nasprotju z Dunajem, kjer gre za cesto z drevoredi in kolesarskimi stezami ter znamenito arhitekturo, ljubljanski mestni obroč ne dopušča kolesarjenja na vseh odsekih in se duši v prometu. Ureditev notranjega obroča bi zato morala obsegati:
- Masarykova cesta s Trgom OF (ureditev kolesarske steze po celotni dolžini brez širitve na štiripasovnico),
- Njegoševa cesta (širitev kolesarskega pasu po celotni dolžini in vzpostavitev kolesarske povezave severno od križišča z Bohoričevo),
- Trg MDB (omogočiti direktno kolesarjenje s Tržaške na Aškerčevo)
- Zoisova cesta (razširitev ozke poti, ki si jo kolesarji delijo s pešci),
- Karlovška cesta (ureditev kolesarske steze po celotni dolžini, saj je trenutno prepovedano kolesarjenje tako po cesti kot po pločniku),
- Roška cesta (omogočiti kolesarjenje od Streliške do Karlovške ceste na obeh straneh, saj so sicer potrebna dodatna prečkanja, ki podaljšujejo potovalni čas),
- Aškerčeva cesta (širitev kolesarske steze),
- Dovoliti kolesarjenje po zgornji etaži Fabianijevega mostu (zaradi močno podaljšanih potovalnih časov, dodatnih prečkanj in višinske razlike, ki je za otroke in starejše naporna).