KOLESARJENJE DO DOSTOPNE IN VKLJUČUJOČE DRUŽBE
Osnovna tema, s katero se ukvarjamo v projektu »KOLOINKLUZIJA: kolesarjenje do dostopne in vključujoče družbe«, je neizkoriščen potencial kolesarjenja v Sloveniji, še posebej z vidika dostopnosti za ranljive skupine prebivalstva.
V LKM bomo raziskovali kolesarsko infrastrukturo in politiko v Ljubljani, primere dobre prakse in strategije za izboljšanje kolesarske infrastrukture in celostnih pogojev kolesarjenja ter pri tem vključevali raznolike deležnike, kar bo vodilo do izdelave kolesarskega načrta. Izvajali bomo usposabljanja, dogodke za ozaveščanje, promocijo in aktivacijo uporabnikov ter širše javnosti in izdelali izobraževalne module.
Kolesarjenje je ena izmed najbolj dostopnih, okoljsko trajnostnih in zdravstveno koristnih oblik mobilnosti. Za mnoge predstavlja osnovno sredstvo gibanja, rekreacije, transporta in vključevanja v družbo. A čeprav nacionalne usmeritve, strateški dokumenti in mednarodne deklaracije formalno zagotavljajo enake možnosti vsem, se v praksi to ne dogaja. Priča smo deklarativnemu spodbujanju kolesarjenja kot trajnostne mobilnosti vendar so v praksi pogoji še vedno nezadovoljivi, še posebej za ranljive skupine prebivalstva.
Kljub porastu, popularizaciji in številnim izboljšavam v zadnjih letih kolesarjenje v Sloveniji še zmeraj ni doseglo zadovoljive ravni, kar se kaže v še vedno izrazito prevladujočem motoriziranem prometu. Ta ima negativne posledice na okolje, javno zdravje, prometne zastoje ter kakovost življenja prebivalstva. V Sloveniji smo v začaranem krogu avtomobilske odvisnosti, kjer uporabniki avtomobilov zahtevajo nenehno vlaganje v cestno infrastrukturo, parkirišča, garažne hiše, obvoznice, širitve cest in večjo pretočnost prometa. To zahteva ogromno javnih sredstev in posegov v prostor. Kolo potrebuje malo prostora, infrastrukturo pa je mogoče razviti po stroškovno ugodni ceni. Zamašenim mestnim jedrom in prometnim žilam se lahko zoperstavimo z učinkovitejšo rabo prostora. Medtem ko že izgradnja enostavnega parkirišča za avtomobile stane do 3.000 €, bi lahko na isti površini uredili prostor za parkiranje desetih koles.
Zaradi tega so prikrajšani tako kolesarji, ki se srečujejo z nezadovoljivimi pogoji za kolesarjenje, kot tudi pešci, ki se soočajo z nevarnostjo ter omejevanjem javnega prostora. Poleg tega vsi prebivalci mest trpijo zaradi negativnih vplivov na okolje, prometnih zastojev ter slabše kakovosti življenja (hrup, onesnažen zrak, dvig povprečne temperature zaradi povečanja individualnega prometa).
Pogoji za kolesarjenje so dobri zgolj toliko, kolikor so primerni za najbolj ranljive kolesarje (starejše, osebe z invalidnostjo, otroke …). Iz praks v tujini je razvidno, da je kolesarski sistem, ki je prilagojen, varen in udoben za ranljive skupine, primeren za celotno populacijo, vključno za mlajše in bodoče generacije, ki jih želimo spodbuditi h kolesarjenju.
Analize kažejo, da bi lahko v mestih že samo z uporabo obstoječih tehnologij – povečanja hoje, kolesarjenja in elektrifikacije javnega potniškega prometa in logistike, dosegli ogljično nevtralnost (-90%) v prometu do leta 2030. Zato je potrebno opozarjanje na nujno izboljšanje pogojev za kolesarjenje v občinah in spodbujanje kolesarjenja na ravni celotne družbe.
Prihodnost kolesarjenja je povezana s prihodnostjo mest in skupnosti. Ni cilj sam po sebi, ampak transformacijsko orodje, s katerim lahko naša mesta naredimo bolj varna, zdrava, odporna, socialna in vključujoča.
Koristi kolesarjenja za duševno zdravje in socialno vključenost:
- Izboljša razpoloženje.
- Zniža stopnjo stresa.
- Zniža tveganje za depresijo in anksioznost.
- Izboljša spanec.
- Izboljša spomin.
- Izboljša kreativno razmišljanje.
- Krepi produktivnost
- Izboljša samozavest in spretnosti
- Da občutek svobode in opolnomočenja, veselja.
- Skupinsko kolesarjenje zmanjšuje socialno izolacijo/okrepi socialno inkluzijo.
- Izboljša mentalno blagostanje
- Poviša stopnjo samostojnosti in neodvisnosti.
Koristi kolesarjenja za fizično zdravje:
- Poviša stopnjo gibanja sklepov.
- Pomaga pri krčenju mišic, kar pomaga pri cirkulaciji krvi in kisika skozi telo.
- Krepitev oslabljenih nožnih mišic.
- Izboljšanje kardiovaskularnega zdravja.
- Pomaga pri razvoju kontrole glave in telesa.
- Izboljšanje koordinacije roka-oko.
- Izboljša stopnjo krvnega sladkorja.
- krepi nevrološke povezave v možganih in preprečuje odmiranje le-teh (še posebej pomembno pri starostnikih)
Koristi kolesarjenja za okolje:
- Zmanjšuje odvisnost od uporabe avtomobila.
- Zmanjšuje onesnaženost okolja in izpuste toplogrednih plinov ter posredno pripomore k ohranjanju biotske raznovrstnosti
- Podpira ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka.
Projekt KOLOINKLUZIJA: kolesarjenje do dostopne in vključujoče družbe je bil izbran na Javnem razpisu za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva iz leta 2025 ter je financiran s strani Ministrstva za javno upravo. Poteka v sklopu konzorcija vodilnega partnerja Zavoda Uvid iz Rogaške Slatine in Ljubljanske kolesarske mreže iz Ljubljane.
