Avtomobili zasedajo veliko prostora že za premikanje, še posebej veliko prostora je namenjenega za njihovo shranjevanje. Avtomobili pravzaprav mirujejo 95 % časa, avtomobilov pa je veliko, saj je slovenska stopnja motorizacije (523 avtomobilov na 1.000 prebivalcev) nad povprečjem držav Evropske unije (491). Problematično postane, ko parkiranju namenjamo ogromno javnega prostora, ki bi bil lahko uporabljen za kakšne druge namene.
Po drugi strani je parkiranje pomemben dejavnik pri izbiri prometnega sredstva. Če je parkirišč veliko in so poceni, avtomatično upade konkurenčnost javnega potniškega prometa in nemotoriziranih prevoznih sredstev. Analiza je pokazala, da je vrednost zemljišč v Ljubljani, ki so potrebna za parkiranje dnevnih migrantov, 1.687.500.000 evrov.
Parkiranje vpliva na kolesarjenje na več načinov:
- zasedanje javnega prostora – zaradi parkiranja se pogosto zgodi, da ni prostora za kolesarske steze in pasove,
- zaradi poceni parkiranja in odpiranja novih začasnih parkirišč je več motornega prometa, ki ogroža kolesarje,
- oportunitetni strošek površin za parkiranje, ki bi lahko bil namenjen izboljšanju kolesarskih površin,
- parkirani avtomobili so lahko nevarna ovira za kolesarje zaradi odpiranja vrat.
SLIKA
Parkirnine so močno orodje parkirne politike, še zlasti, če se uporabljajo skupaj s spodbudami za alternativne načine prevoza. Raziskava o učinkih cen parkiranja kaže, da podvojitev parkirnin zmanjša uporabo avtomobila za 20 %, medtem ko podobno povečanje frekventnosti javnega prometa predvidoma zmanjša uporabo avtomobila samo za 1–2 %. Zaračunavanje parkirnin ima tudi najboljše razmerje med učinki in sprejetostjo med prebivalci v primerjavi z vrsto drugih ukrepov.
Čeprav se je v Ljubljani močno izboljšala parkirna situacija (plačljivo parkiranje, strožji nadzor, parkirne cone, P+R itd.), pa je očitno, da je parkiranje še vedno preveč dostopno. Na primer, ura parkiranja na ulici stane samo pol toliko kot vozovnica za vožnjo z avtobusom. Poleg tega rastejo začasna parkirišča, v načrtu so nove garažne hiše.
Zato pozivamo Mestno občino Ljubljano, da:
- podraži parkiranje na javnih površinah v mestnem središču,
- ukine začasna parkirišča,
- nameni del pobranih parkirnin za financiranje kolesarske infrastrukture.
