LETOŠNJA AKCIJA JE BILA V SLOVENIJI ŠTEVILČNO MOČNA IN VSEBINSKO BOGATA, KOLESARKE IN KOLESARJI PA ŠE DO KONCA OKTOBRA ZBIRAMO ZAVEZE MEST IN OBČIN
V okviru priprav na podnebno konferenco COP 31 , ki bo od 9. do 20. novembra v Braziliji, je tudi v Sloveniji potekal simbolični dogodek COP 31 Bike Ride – kolesarimo za podnebno pravičnost.
Štafeta za trajnostno mobilnost, podnebno ukrepanje in globalno solidarnost poteka od mesta Belém v Braziliji, kjer je bila konferenca lani, do mesta Antalya v Turčiji, kjer bo potekala letos. Zaradi dolžine poti ter števila udeležencev je to tudi uraden poskus za Guinnessovo knjigo rekordov. Kolesarska karavana se trenutno nahaja v Romuniji. Če je v lanskoletni štafeti kolesarilo skupaj okoli 1200 udeležencev, jih je do Slovenije letos že več kot 1600. V Sloveniji je bilo skupno več kot 60 mednarodnih udeležencev, največ jih je prikolesarilo v Slovenijo iz Trsta.
Kolesarili smo, ker želimo pravične in učinkovite podnebne politike, ker podpiramo trajnostno mobilnost ter zelena in hkrati socialno pravična mesta, in ker verjamemo, da lahko skupaj dosežemo spremembe.
Slovenske občine želimo spodbuditi k sprejemanju ukrepov, ki izboljšujejo infrastrukturo in pogoje za hojo in kolesarjenje. V ta namen smo občinam predali deset predlogov za izboljšanje pogojev za kolesarjenje.
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Do sedaj se je povprečna temperatura v Sloveniji glede na predindustrijsko obdobje dvignila že za približno 2,2 stopinje celzija. Letos smo konkretno občutili nove rekorde visokih poletnih temperatur, saj so avgustovske temperature za 4,5 stopinje celzija presegle povprečje zadnjih dvajsetih let. Napovedi pa nakazujejo nadaljevanje tega trenda. Ga lahko ustavimo?
Pobudniki in vse več sodelujočih v mednarodni kolesarski štafeti COP Bike Ride verjamemo, da vsekakor lahko. Potrebno si je prizadevati za pravične, učinkovite in pogumne podnebne politike, tako na globalnem kot tudi lokalnem nivoju. Mednje spada spodbujanje vsakodnevnega urbanega kolesarjenja. To bi zamenjalo mestne vožnje z osebnimi avtomobili in zmanjšalo izpuste toplogrednih plinov. Več kolesarjenja hkrati pomeni zmanjševanje zastojev, onesnaženosti, emisij, hrupa in izgube biotske raznovrstnosti. Kolesarjenje ne prispeva le k zdravju in dobremu počutju posameznikov, temveč tudi k zdravju in dobremu počutju skupnosti in okolja.
Pri onesnaževanju z izpusti iz motoriziranega prometa je Slovenija pri vrhu Evropske unije. Izpusti osebnih avtomobilov predstavljajo dve tretjini vseh slovenskih izpustov v prometu. Analize potovalnih navad v Sloveniji kažejo, da je celo poti, krajših od 2,5 kilometra, največ opravljenih z avtomobilom. Enako velja za poti, krajše od petih kilometrov, kar je razdalja, ki jo je enostavno premagati s kolesom. Pogoji za kolesarjenje so dobri zgolj toliko, kolikor so primerni za najbolj ranljive kolesarje (starejše,osebe z invalidnostjo, otroke). Iz praks v tujini je razvidno, da je kolesarski sistem, ki je prilagojen, varen in udoben za ranljive skupine, primeren za celotno populacijo, vključno za mlajše in bodoče generacije, ki jih želimo spodbuditi h kolesarjenju v luči podnebnih sprememb.Analize kažejo, da bi lahko v mestih že samo z uporabo obstoječih tehnologij, torej elektrifikacije javnega potniškega prometa in logistike ter več kolesarjenja, dosegli ogljično nevtralnost v prometu do leta 2030.
Da pa bi kolesarjenje postalo najpogostejša izbira mobilnosti v mestih, bi morali njihovi upravljavci nemudoma začeti z izvedbo več ukrepov. Ravno z namenom opozarjanja na nujnost ukrepanja z desetimi predlogi mestom in občinam letos že tretjič potuje mednarodna karavana kolesarjev. Tokrat trasa poteka od kraja lanskoletne Podnebne konference Združenih narodov v mestu Belém v Braziliji do turškega mesta Antalya, kjer bo v začetku novembra potekala letošnja konferenca. Od pristojnih pričakujemo, da se bodo z javno izjavo zavezali k izvajanju vsaj treh predlogov.
Deset predlogov
Mesta, občine, oziroma lokalne in državne oblasti pozivamo, da se s pisno izjavo in konkretnimi ukrepi zavežejo k izboljšanju pogojev za kolesarjenje.
- Vzpostavitev osnovne kolesarske infrastrukture za vsakodnevna potovanja do leta 2030
- Omejevanje avtomobilskega prometa z ukrepi kot so umirjanje obsega prometa ter hitrosti
- Sprejetje namenskega načrta do leta 2030 s konkretnimi ukrepi za razvoj kolesarjenja
- Povečanje površin namenjenih pešcem in kolesarjem, sploh v bližini šol, javnih služb, trgovin ter zelenih površin
- Postavitev varnih kapacitet za parkiranje ter shranjevanje vseh vrst koles, tudi tovornih, še posebej na javnih mestih
- Organizacija javnih, množičnih dogodkov za spodbujanje kolesarjenja ter javnih prostorov, ki spodbujajo druženje ter omogočajo popravilo koles
- Organizacijo izobraževanj, ki zagotavljajo večjo varnost ter krepijo samozavest kolesarjev, še posebej žensk in otrok.
- Podporo gospodarskemu sektorju (storitve, proizvodnja, izposoja, souporaba) z vzpostavitvijo davčnih olajšav in subvencij
- Razvoj logistike: tovorna kolesa lahko razbremenijo dostavo v zadnjem kilometru poti
- Transparentno spremljanje e kazalnikov (delež kolesarjev, obseg infrastrukture, varnost, zadovoljstvo).
Kolesarska štafeta COP31 Bike Ride je z naštetimi predlogi prečkala Slovenijo med 6. in 10. septembrom
Postanki in simbolična predaja štafete s transparentom so potekali 6. septembra v Dragi na meji z Italijo, v Postojni, Ljubljani, Novem mestu in na Bregani na meji s Hrvaško. 8. septembra je bil v Ljubljani prosti dan. Namesto etape je potekala mednarodna kritična masa za podnebno pravičnost, torej skupinsko protestno kolesarjenje po mestu ter kolesarski piknik na Trnovski plaži.
Na svojih postankih je kolesarska štafeta obiskala in vključevala lokalne skupnosti, predstavljala pobudo in kolesarske predloge ter odločevalce spodbujala k podpisu vsaj treh zavez za izboljšanje kolesarskih politik in pogojev kolesarjenja. Na cilju jih bodo predstavniki štafete predali Muratu Kurumu, turškemu ministru za okolje, urbanizacijo in klimatske spremembe ter tudi gostitelju in predsedniku letošnje Podnebne konference Združenih narodov.
Najbolj številčna aktivistična delegacija je prikolesarila v nedeljo iz Trsta, kjer smo člani LKM štartali kolesarsko štafeto COP31 Bike Ride. Dan prej smo se v Trstu udeležili kolesarskega dogodka, ki so ga organizirali kolegi iz italijanske kolesarske zagovorniške organizacije FIAB.
Lokalna organizacija Bike Slovenija je kolesarsko štafeto naslednji dan prevzela v Dragi na meji z italijo in jo vodila do Postojne, nato pa smo štafeto prevzeli v Ljubljanski kolesarski mreži in jo v ponedeljek peljali z nami vse do Ljubljane.
V Ljubljani je na Prešernovem trgu potekala predaja štafete koordinatorici slovenskega dela mednarodne kolesarske štafete, po ogledu dokumentarca Skupaj pa je sledila diskusija z udeleženci iz Slovenije, Italije, Francije in Združenega kraljestva o temah pobude in dilemah ter vprašanjih naraščajočega gibanja.
Na dan mednarodne kritične mase za podnebno pravičnost se je glavna veja največje kolesarske štafete na svetu za trajnostno mobilnost, podnebno ukrepanje in globalno solidarnost, na poti iz Brazilije v Turčijo, združila s severno vejo Hamburg – Ljubljana, ki je pripotovala v Slovenijo preko Avstrije. Kolegi iz kolesarske zagovorniške organizacije Radloby, koordinatorji avstrijske etape, so kot simbol podnebnih sprememb s seboj prinesli steklenico vode iz izginjajočega ledenika iz koroške alpske vasice Mallnizt, ki ga bo v Turčijo prinesel eden izmed ambasadorjev COP31 Bike Ride, ki potuje že vse od Portugala. Medtem pa je Triglavski ledenik letos že popolnoma izginil.
Med postankom kritične mase smo simbolično predali deset kolesarskih predlogov, tranparent in zemljevid vseh vej štafete na Magistratu občini Ljubljana.
Poleg tega so se v Ljubljani združili tudi nosilci petih transparentov. Glavni transparent je iz mesta odhoda Belém, ostali pa so iz mest Bilbao, Pointe du Raz, Bourdeaux in London. Vseh vej letošnje svetovne kolesarske štafete je enajst. Na celotni poti kolesari šest ambasadorjev, ki nosijo transparente do končnega cilja – Antalye.
V sredo se je štafeta pod vodstvom Ljubljanske kolesarske mreže v slabem vremenu odpravila v Novo mesto. Tam je predala je štafeto lokalni novomeški aktivistki iz društva Est-etika, na znani novomeški postojanki Pumpnci pa smo si ogledali dokumentarec, debatirali in se družili z lokalci. Naslednji dan, pred odhodom v Zagreb, smo predali kolesarske predloge občini Novo mesto.
Deževno vreme nas je spremljalo tudi naslednji dan na poti v Zagreb. Na meji s Hrvaško na Bregani, je sledila predaja transparenta hrvaškim kolesarskim aktivistom iz zagrebškega Sindikata biciklista. Skupaj smo nadaljevali pot do Zagreba, kjer smo zaključili našo kolesarsko potovanje.
Ljubljanska kolesarska mreža je kot krovna koordinatorica etap povezala regionalne akterje ter spodbujala vključevanje in samoorganizacijo lokalne skupnosti v Sloveniji. S pobudo za avstrijski del severne veje kolesarske štafete in organizacijo dogodkov v Ljubljani pa je povezala tudi mednarodno kolesarsko skupnost. Hkrati smo ozaveščali o pomenu vsakodnevnega kolesarjenja in opozarjali na nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam ter vključevali ljubljansko lokalno skupnost v dogodke in razprave s predhodnim predvajanjem dokumentarca o lanski štafeti.
COP 30 Bike Ride dokumentarec Skupaj je bil v Sloveniji javno predvajan še v sredo, 23. septembra, v Novi Gorici, na festivalu trajnostne mobilnosti in športa, kjer smo predali kolesarske predloge tamkajšnji lokalni administraciji. Občina Nova Gorica je bila lani poleg Ljubljane in Kranja, ena od treh podpisnic pisma zavez. Na festivalu smo spregovorili tudi o pobudi in letošnji kolesarski štafeti v Sloveniji.
Več video utrinkov si lahko pogledate na LKM Instagram profilu.
Aktivnosti, dogodke in komunikacijsko kampanjo COP31 BIKE RIDE SLOVENIJA izvajamo v okviru projekta KOLESARSKA INICIATIVA, izbranem na razpisu malih članic v okviru Podnebnega programa Koalicije za trajnostno prometno politiko – vsebinske mreže nevladnih organizacij za področje trajnostne mobilnosti.
Podnebni program Koalicije za trajnostno prometno politiko, KTPP, sofinancirata Eko sklad j.s. in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.
______________________________________________
Komunikacijsko kampanjo/aktivnost/dogodek izvajamo v okviru podnebnega programa Koalicije za trajnostno prometno politiko, KTPP, ki ga sofinancirata Eko sklad j.s. in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem prispevku/dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.