V okviru 22. festivala za tretje življenjsko obdobje je v ljubljanskem Cankarjevem domu 29. 9. 2023 v organizaciji Ljubljanske kolesarske mreže in v sodelovanju z NIJZ potekal posvet na temo izboljšanja varnosti starejših kolesarjev.
UVODNIČARJI
Sodelujoče so uvodoma pozdravili ga. Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega odbora Festivala za tretje življenjsko obdobje, dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za varovanje zdravja na Ministrstvu za zdravje in mag. Milena Černilogar Radež, vodja Sektorja za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Slednja je poudarila, da je bilo to ministrstvo ustanovljeno tudi za to, da se bolje povežeta področji podnebne in prometne politike, pri čemer je promet veliko več kot le gradnja in vzdrževanje infrastrukture. Glavna cilja prometne politike sta omejevanje rasti prometa ter preusmeritev prometa na čim bolj trajnostne načine, med katerimi imajo načini aktivne mobilnosti še posebej poudarjeno vlogo, saj prispevajo tudi k boljšem telesnem in duševnem zdravju na eni ter varstvu okolja na drugi strani. Opozorila je tudi tako na pomanjkljiva znanja inženirjev, ki načrtujejo cestno infrastrukturo in pri tem premalo upoštevajo potrebe kolesarjev kot tudi izvajalcev, zaradi katerih je marsikatera sicer dobro načrtovana prometna površina za kolesarje neudobna ali celo nevarna. Izgradnja kolesarske infrastrukture po minimalnih standardih ne bo omogočila večjega prehoda na kolo niti tam, kjer za to obstaja velik potencial.
VPLIV KOLESARJENJA NA STAREJŠE
Da je kolesarjenje še kako pomembno tudi za razvoj možganov, nastajanje novih možganskih celic in povezav tudi v starosti ter proizvajanje hormonov, ki nas naredijo manj občutljive za bolečino in nam prinašajo občutek sreče, je prepričljivo predstavil eden naših vodilnih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek. Ko kolesarimo, se na eni strani poveča možganski pretok krvi (kisik in hranila v možganske celice), spodbujanje sproščanja endorfinov, zmanjša inzulinska rezistenca in vnetja, po drugi strani pa zmanjšuje nastanek zombi celic. Povišajo pa se tudi ravni možganskega nevrotrofičnega faktorja (BDNF), vaskularnega endotelijskega rastnega faktorja (VEGF) ter povečajo nekateri možganski predeli. Vse to pripomore k boljši kakovosti in podaljšanju življenja.
Vse to je potrdila tudi Andrea Backović Juričan, viš. pred., ki se na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ukvarja z vlogo aktivnega življenjskega sloga pri preprečevanju bolezni in krepitvi zdravja. Opozorila je, da je za starejše, preden ponovno sedejo na kolo, najbolj priporočljivo, da obiščejo enega od Centrov za krepitev zdravja, kjer bo strokovno usposobljeno osebje presodilo, ali so na podlagi ocene celovite telesne pripravljenosti sploh sposobni varne vožnje s kolesom ter jim priporočilo telesne dejavnosti in/ali program telesne vadbe, ki pripomore k izboljšanju komponent telesne pripravljenosti. Izpostavila je, da morajo še posebej starejši kolesarji upoštevati splošna priporočila za zdravo kolesarjenje:
- uravnoteženo in redno prehranjevanje,
- zaužitje zadostnih količin vode ali izotoničnih napitkov (ob daljših bolj intenzivnih vožnjah),
- izogibanje izpostavljenosti močnemu sončnemu sevanju in vročini oz. zaščita pred UV žarki z ustreznimi kremami, pokrivali in oblačili.
Zaželeno je, da kolesarji uporabljajo tudi zaščitno čelado ne glede na starost ter imajo s seboj osnovni (manjši) komplet prve pomoči. Seveda morajo biti zdravi in v dovolj dobri splošni telesni kondiciji, v primeru večjih okvar vida ali sluha ter kognitivnih sposobnosti pa se jim kolesarjenje v prometu odsvetuje, dokler se jih dotična stanja s pomočjo ustrezne zdravstvene diagnostike in oskrbe ne izboljša. Seveda sta predpogoja varnega kolesarjenja tako dovolj veliko in ustrezno opremljeno kolo kot tudi dosledno upoštevanje cestno prometnih predpisov.
Programi usposabljanja starejših za varno kolesarjenje morajo biti prilagojeni njihovim zmožnostim in potrebam in se bistveno razlikujejo glede na to, ali so namenjeni tistim, ki sploh še ne obvladajo vožnjo s kolesom, tistim, ki so jo nekoč že dobro obvladali, a že dalj časa niso kolesarili ali tistim, ki so sicer mogoče v dobri telesni kondiciji, vendar že dalj časa ne kot vozniki osebnih motornih vozil ne kot kolesarji niso bili aktivni udeleženci v prometu. Vse to je treba upoštevati pri konkretnih zasnovah tečajev za usposabljanje starejših oseb, ki naj bi trajali od dneva in pol do dveh dni ter morajo vsebovati tako teoretične kot tudi obvezno praktične vsebine pod strokovnim vodstvom. Po njenem mnenju bi morali čim prej izdati priročnik za izvedbo tečajev varne vožnje na kolesu (za različne ciljne skupine – tudi starejše osebe), vzpostaviti mrežo izvajalcev dotičnih tečajev (na regionalni in/ali lokalnih ravneh) ter te tečaje sistematično izvajati po vsej državi. Poleg tega je treba zagotoviti tudi ustrezno prometno in spremljevalno infrastrukturo.
Iva Zozolly iz LKM je uvodoma opozorila, da Resolucija OZN, s katero so 3. junij (leta 2018) proglasili za »Svetovni dan kolesa«, priznava “edinstvenost, dolgo življenjsko dobo in vsestranskost kolesa, ki je v uporabi že dve stoletji in da je preprosto, cenovno dostopno, zanesljivo, čisto ter okolju primerno trajnostno prevozno sredstvo”. Resolucija kolo obravnava kot simbol človeškega napredka ki “spodbuja strpnost, medsebojno razumevanje in spoštovanje ter omogoča socialno vključenost in kulturo miru”. Poudarila je, da kolesarjenje ne prispeva le k našemu lastnemu zdravju in dobremu počutju, temveč tudi k zdravju in dobremu počutju naše skupnosti in okolja, učinek pa se širi na ves planet. Za starostnike je tako poleg ostalih konkretnih zdravstvenih vidikov izjemno pomemben vidik tudi povezovanje v skupnosti in socialna vključenost, ki jo ponuja kolesarjenje in vpliva na duševno zdravje ter splošno dobro počutje in zadovoljstvo. Opozorila je, da je trend kolesarjenja starejših v državah EU v porastu, predvideva se vse več kolesarjenja starostnikov, dober zgled pa nudi Nizozemska, kjer so največja skupina odraslih kolesarjev tisti od 65 do 75 let, kar jim omogočajo predvsem prometno umirjene ulice in ločena kolesarska omrežja. V nadaljevanju se je osredotočila na pri starostnikih pogost strah pred kolesom in kolesarjenjem zaradi izgube gotovosti v svoje fizične in socialne sposobnosti ter podrobno predstavila, kako je treba tovrstne strahove nasloviti in se nanje odzvati pri pripravi in izvedbi usposabljanj za varno kolesarjenje starejših.
Da je pomanjkanje gibanja (fizična neaktivnost) eden izmed ključnih javno-zdravstvenih problemov, zato je treba spodbujati hojo in kolesarjenje ne le kot športno rekreacijo, temveč tudi kot »potovalni način« v vsakdanjem življenju, je uvodoma poudarila dr. Mateja Markl iz Agencije za varnost prometa. Pri tem pa so predvsem starejši izpostavljeni tveganju prometnih nesreč. Pri tem je opozorila na naslednja dejstva:
- starejši kolesarji so med najbolj ogroženimi v prometu,
- največ prometnih nesreč kolesarjev se zgodi znotraj naselja,
- moški so veliko bolj ogroženi kot ženske,
- največjo nevarnost predstavlja motorni promet, po drugi strani pa se kar četrtina nesreč kolesarjev zgodi brez drugih udeležencev,
- v zadnjem času tudi pri nas hitro narašča število nesreč med e-kolesarji, kjer so v veliki večini starejši moški.
Podrobno je predstavila posamezne vrste tveganj v prometu za starejše kolesarje. K njihovem zmanjšanju lahko pripomoreta predvsem boljša infrastruktura in prometno–varnostna kultura, med drugim tudi uporaba zaščitnih kolesarskih čelad. Pomembno vlogo pa bi moralo imeti tudi sistemsko uokvirjeno in spodbujeno usposabljanje starejših za varno vožnjo s kolesom, tako v prometu kot tudi »v naravi«. Pri obnovitvi spretnosti vožnje kolesa je treba predhodno preveriti psiho-fizično sposobnost udeležencev ter poskrbeti za to, da se to v začetku dogaja na varnih površinah oz. poligonu spretnostne vožnje, ki vključuje:
- pričetek vožnje / sestopanje,
- vožnjo po neravninah, grbinah,
- vožnjo z eno roko,
- vijuganje in zavijanje,
- vožnjo v krogu in
- ustavljanje na mestu.
Veliko pa lahko za varno vožnjo naredijo tudi starejši kolesarji sami s tem, da prilagodijo vožnjo svojim sposobnostim in obnavljajo poznavanje prometnih predpisov. Priporoča se, da se izogibajo bolj prometnim cestam in prometnim konicam ter nočni vožnji ter načrtujejo izbire kolesarskih poti. Konec koncev pa so zelo pomembni tudi užitek v kolesarjenju, dobra družba in uživanje lepot, ki jih dajeta narava in kulturna krajina.
VARNA KOLESARSKA INFRASTRUKTURA ZA STAREJŠE
V drugem delu posveta so bili v ospredju predvsem vidiki, tudi za starejše, varne kolesarske infrastrukture.
Lea Rikato Ružić, predsednica LKM in prometna načrtovalka v podjetju PNZ d.o.o., je uvodoma izpostavila, da se bi moralo pri načrtovanju upoštevati in preverjati vseh pet temeljnih načel načrtovanja kolesarskih povezav: varnost, neposrednost, povezanost, udobnost in privlačnost. Čeprav je varnost ločeno načelo, pa je pravzaprav varnost odvisna od vseh omenjenih načel. Prikazala je statistiko varnosti kolesarjev v Mestni občini Ljubljani (MOL) tako z vidika prometnih nesreč kot z vidika subjektivnega dojemanja kolesarjev in ugotovila, da se povečujejo zlasti lažje nesreče, kar je posledica rasti števila kolesarjev, zato je pomembno, da se varnost ocenjuje v relativnem smislu glede na obseg kolesarjenja. Poudarila je, da je kljub jasni statistiki, ki ni na strani starejših, treba upoštevati, da mnoge koristi kolesarjenja pretehtajo nad tveganji. Na primeru kolesarske infrastrukture v MOL je nato prikazala tako primere dobrih kot slabih za vsakega od omenjenih načel, pri čemer je zaključila, da je (tudi) v MOL, čeprav nudi boljše pogoje za kolesarjenje kot večina slovenskih občin, kolesarjenje pogojno varno le za izkušene kolesarje, manj pa za ranljive, kot so starejši in otroci. Poudarila je, da je trend kljub vsemu pozitiven, vendar bo morala za povečanje privlačnosti kolesarjenja občina močno delati na strateškem pristopu, vlagati v kader, usposobljen za načrtovanje trajnostne mobilnosti in pripravljen za učenje od najboljših v tujini, nameniti namenska sredstva, imeti politični pogum ter razvoj redno spremljati in vrednotiti.
Nacionalni koordinator za kolesarstvo na Sektorju za trajnostno mobilnost MOPE Gregor Steklačič je uvodoma izpostavil porast deleža s kolesom opravljenih poti pri izbiri potovalnega načina z 2,7 % (l. 2017) na 4,7 % (l. 2021) ter to povezal tudi z naraščajočimi izdatki za kolesarsko infrastrukturo, ki bodo v letu 2023 zaradi zaključitve investicij iz prejšnje finančne perspektive EU dosegle slabih 100 milijonov €, skupno pa bo na novo zgrajenih okoli 500 km kolesarskih površin. Ob tem pa je opozoril, da še vedno prihaja tako do slabega načrtovanja kot tudi do slabe izvedbe, ter prikazal številne primere slabih praks na novo zgrajenih kolesarskih površin. Izpostavil je, da se vse prevečkrat kolesarje umika s cest tudi v primerih, ko to vodi do resnih konfliktnih situacij s pešci, saj se na preozke površine tlači ene in druge. Prometna politika ne sme biti »odstranjevanje« kolesarjev s cest za ceno povečevanja konfliktov slednjih s pešci, zato ministrstvo ne bo več podpiralo črpanja evropskih sredstev za izgradnjo takšne kolesarske infrastrukture. Ker pa niti tehnično niti finančno ni mogoče povsod graditi ločenih površin za vse potovalne načine, je v naseljih treba težiti k zmanjševanju hitrosti, s čimer postanejo tudi ceste bolj varne za kolesarje, rolkarje, skirojiste, pešce in ostale »počasneže«. Podrobno je analiziral skupine uporabnikov in njihove potrebe ter izpostavil, da mora biti namen gradnje kolesarske infrastrukture, da pritegnemo čim večji delež tistih 60 % prebivalstva, ki bi bili pripravljeni sesti na kolo in se odpeljati v službo, šolo in po opravkih, če bi se na infrastrukturi počutili upoštevane in varne.
Kot primer dobre prakse iz tujine, ki ga velja posnemati, je Andrej Klemenc, eden od ustanovnih članov LKM, predstavil dejavnosti Allgemeine Deutsche Fahrrad Club na področju izboljšanja varnega kolesarjenja starejših. Ta velika kolesarsko-zagovorniška organizacija na eni strani omogoča, da v okviru usposabljanj za varno kolesarjenje starejši dobijo vse na enem mestu: zdravstveni pregled in priporočila glede izboljšanja fizično-psihičnih predispozicij za kolesarjenje, tečaj usposabljanja, nasvete za pravilno izbiro kolesa in varno vožnjo z njim itd. Poleg tega izvaja neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo gradnje in vzdrževanja kolesarske infrastrukture, opozarja na vrzeli in pomanjkljivosti na njej ter organizira odmevne akcije, s katerim kolesarji opozarjajo, da so tudi oni sestavni in do okolja prijazen del prometa ter na odmeven način medijem in odločevalcem posredujejo zahteve glede izboljšanja kolesarske infrastrukture na konkretnih lokacijah.
Namesto predvidene okrogle mize je po koncu predstavitev potekala živahna razprava o različnih vidikih varnosti starejših kolesarjev, s poudarkom na potrebi po izboljšanju pomanjkljive infrastrukture in sistemskega pristopa za usposabljanje starejših za varno kolesarjenje ter institucionalnih okvirjev, podpornih okolij in sredstev, ki bi jih za ta namen morala zagotoviti država.
POLIGON IN TEST KOLES
Ob in po samem posvetu pa je na ploščadi nad Cankarjevim domom v organizaciji in izvedbi Ljubljanske kolesarske mreže potekal prikaz praktičnega usposabljanja za varno vožnjo starejših na poligonu spretnostne vožnje. Udeleženci so lahko preizkusili tudi običajna in e-mestna kolesa legendarne znamke PUCH, ki jih je zagotovila ljubljanska kolesarska trgovina NEW BIKE, za kar se ji tudi na tem mestu še enkrat najlepše zahvaljujemo.
