O KOLESARSKIH LUČEH

O KOLESARSKIH LUČEH

Luči so pomemben del kolesarske opreme. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da mora biti kolo v temi opremljeno s sprednjo lučjo bele barve in zadnjo lučjo rdeče barve. Glede na namen poznamo dve vrsti luči:

  • varnostna lučka – namen takšne luči je, da bi bil kolesar čim bolje viden. Zato mora biti takšna luč dovolj močna in mora enakomerno svetiti na vse strani, tako da nas lahko pravočasno opazijo tudi vozniki avtomobilov, ki prihajajo z boka. Tako sprednja kot zadnja luč imata vlogo varnostne lučke.

  • luč za osvetljevanje ceste – takšna luč je namenjena osvetljevanju poti in okolice. Narejena je v obliki reflektorja, tako da ima močnejši osrednji snop, ki dobro osvetli pot in tudi robove poti, kjer se lahko nahajajo različne potencialne ovire (npr. živali ali pešci). Ker pa mora takšna luč hkrati služiti tudi kot varnostna lučka, mora poleg osrednjega, močnejšega snopa, dobro svetiti tudi v vseh drugih smereh.

Zmogljiva luč (reflektor) za osvetljevanje ceste 

Vrste luči glede na vir energije

  • Petrolej: zaradi varnosti se petrolejke ne uporabljajo več za osvetljevanje koles.
  • Luč na dinamo: takšna luč je privlačna izbira, saj nam za razliko od luči na baterije ni potrebno skrbeti za zamenjavo ali polnjenje baterij. Obstajata dve vrsti dinama – zunanji dinamo, pri katerem je kolesce dinama naslonjeno na gumo kolesa, in notranji dinamo, ki je montiran v pestu kolesa, njegovo kolesce pa je naslonjeno na notranjo steno pesta. Zunanji dinamo zaradi drgnjenja ob gumo pri vožnji povzroča precej upora, kar se občuti predvsem pri višji hitrosti vožnje, poleg tega pa, če je guma mokra, zdrsava, zaradi česar luč sveti slabše. Zato zunanji dinamo ni najboljša izbira. Notranji dinamo pa je dobra izbira – upor ob vrtenju dinama je zelo majhen in se ga ne čuti, dinamo pa je, ker je montiran v pestu, tudi zaščiten pred vremenskimi vplivi. Luč na dinamo v večini primerov dobimo skupaj s kolesom, že nameščeno na kolo. Dinamo in luč je mogoče na kolo namestiti tudi naknadno, vendar se za to odločijo le redki, saj je montaža pesta z notranjim dinamom (ki je edina smiselna izbira) precej zahtevnejša od namestitve luči na baterije – potrebno je kupiti pesto z dinamom, obroč kolesa in napere, nato pa iz teh elementov splesti kolo.

Pesto z vgrajenim dinamom

  • Luč na baterije: zaradi široke dostopnosti, širokega razpona cen in širokega razpona svetlobnih lastnosti so luči na baterije danes najpogostejša in verjetno najbolj smiselna izbira pri nakupu nove luči. Njihova edina slaba lastnost so skrb in stroški z menjavo baterij. Da bi se izognili pretiranim stroškom z neprestanim menjavanjem baterij, je predvsem v močnejših lučeh smiselno uporabljati baterije za polnjenje, nekatere luči pa imajo baterijo že vgrajeno in jih lahko preprosto polnimo s polnilcem za mobilni telefon oziroma USB polnilcem.
  • Luč na indukcijo z magnetom: pri tej vrsti luči na napere kolesa namestimo enega ali več magnetov, ki zaradi gibanja v tuljavi, ki je povezana z lučjo, inducirajo električno napetost, zaradi česar luč sveti. V najpreprostejši različici je tuljava vgrajena v luč, luč pa se pritrdi na vilice kolesa ob sprednje oziroma zadnje kolo na višini magneta in vsakič, ko gre magnet mimo luči, luč utripne. Obstajajo tudi naprednejše različice, ki vključujejo kondenzator oziroma baterijo in tako omogočajo, da luč utripa še nekaj časa po tem, ko se kolo že ustavi in tudi, da luč sveti konstantno, brez utripanja. Luči na indukcijo so zelo primerne za mestno vožnjo in, ker ne zahtevajo menjave baterij, ne terjajo posebnega vzdrževanja. Ker se standardna indukcijska luč pritrdi na stran kolesa, je precej izpostavljena in se lahko v primeru padca, ali če s stranjo kolesa udarimo ob oviro, hitro polomi. Obstajajo pa tudi modeli, pri katerih je tuljava z lučjo povezana z žico, zato imamo pri namestitvi luči več svobode in jo lahko namestimo tudi na mesta, kjer je manj izpostavljena udarcem.

Indukcijska kolesarska luč

Vrste luči glede na svetilo

Za svetlobni vir je lahko v luči uporabljena bodisi navadna žarnica na žarilno nitko, bodisi svetleča (LED) dioda. Zaradi veliko manjše porabe energije in večje trajnosti so svetleče diode veliko boljša izbira od žarnic in dandanes je v trgovinah in na novih kolesih moč dobiti skoraj izključno kolesarske luči s svetlečimi diodami.

Svetlobne lastnosti luči

Pri nakupu kolesarske luči nas seveda močno zanima, kako opazni bomo s prižgano lučjo in kako dobro bo luč osvetljevala pot in okolico pred nami.

Pri varnostni lučki, kjer je bistvena opaznost luči, je pomembno predvsem, da luč oddaja dovolj svetlobe (njen svetlobni tok mora biti dovolj velik) in da oddaja svetlobo čim bolj enakomerno v vseh smereh.

Pri luči za osvetljevanje ceste pa je poleg količine izsevane svetlobe (svetlobnega toka) pomembna tudi oblika snopa izsevane svetlobe, ki določa, kakšna je osvetljena površina. Pomembno je, da je intenziteta osvetlitve dovolj velika, da osvetljena površina sega dovolj daleč in je dovolj široka, ter da je površina osvetljena čim bolj enakomerno. Glede na obliko snopa lahko luči v grobem razdelimo na dva razreda:

  • osno simetrične luči – pri teh lučeh, ki jih lahko ponavadi prepoznamo po povsem osno simetrični (valjasti) obliki, je reflektorska plast simetrična glede na os luči, zato je tudi snop izsevane svetlobe osno simetričen. Takšne luči ne zagotavljajo najbolj enakomerne osvetlitve (na sredini osvetljene površine je svetla pega, okoli te pa osvetljenost hitro pada), poleg tega pa svetijo tudi nad ravnino ceste, zato lahko, če so močnejše, zaslepljujejo nasproti prihajajoče udeležence v prometu. Takšne luči so, na primer, bolj primerne za uporabo v naravi, kjer je pomembno, da luč poleg same poti razsvetli tudi višje ležeče ovire, kot so veje dreves, manj primerne pa so za uporabo na cesti.
  • nesimetrične luči – pri teh lučeh snop izsevane svetlobe ni osno simetričen, zato je osvetlitev osvetljene površine lahko bolj enakomerna, prav tako pa luč ne sveti nad ravnino ceste in tako ne zaslepljuje nasproti prihajajočih udeležencev v prometu. Ker je izsevana svetloba pri takšnih lučeh razporejena bolj optimalno in ker takšne luči oddajajo svetlobo samo v smereh, v katerih je to potrebno, lahko te luči zagotavljajo ustrezno osvetlitev tudi pri manjšem svetlobnem toku.

Osvetlitev površine pri lučeh, ki oddajajo osno simetričen snop svetlobe in pri tistih, pri katerih snop svetlobe ni osno simetričen.

Svetlobni tok

Da bi podali okvirno informacijo o tem, kako svetla je luč, je na embalaži luči včasih označen svetlobni tok, ki ga luč oddaja. Včasih je na lučeh sicer označena tudi razdalja vidljivosti, ki pa je sicer zelo subjektiven kriterij in pri njih proizvajalci zelo radi pretiravajo, medtem, ko je svetlobni tok natančno določen in se ga da izmeriti.

Svetlobni tok, ki ga merimo v lumnih, nam pove, koliko vidne svetlobe izseva luč v vseh smereh, pri čemer se upošteva tudi, da je človeško oko različno občutljivo na svetlobo različnih valovnih dolžin, zaradi česar se nam zdi žarek rdeče ali modre svetlobe precej manj svetel kot žarek zelene svetlobe z enako močjo.

Kolesarske luči, ki jih dobimo na trgu, se po svetlobnem toku močno razlikujejo. Zadnje luči imajo lahko svetlobni tok od nekaj lumnov, pa vse do 300 lumnov ali celo več. Da bi bili med vožnjo po osvetljenih ulicah v mestu dovolj opazni, je primeren že svetlobni tok okoli 15 lumnov, za vožnjo po neosvetljenih cestah, kjer so lahko tudi hitrosti avtomobilov višje, pa se priporoča nekoliko večji svetlobni tok. Z lučjo s svetlobnim tokom med 40 in 50 lumni bomo tudi na takšnih cestah zelo opazni. Luči s svetlobnim tokom 100 lumnov in več so sicer lahko uporabne pri kolesarjenju v megli ali za dodatno razsvetljenost ob belem dnevu, vendar je potrebno upoštevati, da so takšne luči lahko zaslepljujoče za kolesarja, ki morebiti vozi za nami.

Sprednje kolesarske luči imajo lahko svetlobni tok od 20 lumnov, pa tudi do 3000 lumnov in še več. Za varnostno lučko za vožnjo po osvetljenih cestah v mestu zadostuje svetlobni tok nekaj deset lumnov, za dobro osvetljenost neosvetljene ceste, ki nam omogoča brezskrbno vožnjo z zmerno hitrostjo, pa priporočamo luč s svetlobnim tokom 200 lumnov ali več. Luč s svetlobnim tokom 3000 lumnov je primerljiva s ksenonskim avtomobilskim žarometom in je potrebna samo v ekstremnih razmerah, kot je nočni spust z gorskim kolesom z veliko hitrostjo po neurejenih gozdnih poteh.

Kako izbrati ustrezno luč?

Pri nakupu luči je potrebno upoštevati predvsem, za kakšne namene boste luč potrebovali. Pri izbiri luči bosta največjo vlogo verjetno igrali cena in svetlobne lastnosti, v vsakem primeru pa je smiselno kupiti kvalitetno luč, ki se ne bo kvarila in s katero ne boste imeli dodatnih stroškov in skrbi. Potrebno pa se je zavedati, da cena luči ne odraža nujno njenih svetlobnih lastnosti. Medtem, ko je dražja luč ponavadi trpežnejša in odpornejša, pa to ne pomeni nujno, da je tudi svetlejša. Poleg tega pa se luči, ki so namenjene osvetljevanju ceste, po obliki snopa lahko med sabo zelo razlikujejo. Iz teh razlogov je dobro luč pred nakupom preizkusiti ali se posvetovati s prodajalcem.

Zadnja luč ima izključno funkcijo varnostne lučke, zato je pri njej pomembno predvsem to, da je dovolj svetla, da boste z njo dobro opazni v vseh razmerah. Enakomerna osvetljenost v vseh smereh je ponavadi sicer zagotovljena pri vseh lučeh. Dobro pa je tudi, da luč omogoča različne načine delovanja, tako način s konstantnim svetenjem, kot način z utripanjem. Pri uporabi načina z utripanjem boste v določenih razmerah lahko potencialno bolj opazni (mnenja glede tega so sicer deljena), poleg tega pa je poraba energije pri utripanju manjša.

Pri sprednjih lučeh je izbira luči glede na lastnosti veliko širša. Če boste kolesarili le po cestah, dobro osvetljenih s cestnimi svetilkami, kjer cestna razsvetljava zagotavlja dobro osvetljenost okolice, vam bo tudi za sprednjo luč zadostovala bela varnostna lučka s svetlobo, enakomerno razpršeno v vseh smereh. Enako kot pri zadnji luči, je tudi tu pomembna predvsem zadostna svetlost luči in tudi to, da luč omogoča različne načine delovanja.

Če pa boste kolesarili tudi po neosvetljenih ali slabo osvetljenih poteh, pa boste potrebovali močnejšo luč, z močnejšim osrednjim snopom, ki pa mora biti poleg tega dobro vidna iz vseh strani, tako, da deluje tudi kot varnostna lučka. Pri nakupu luči morate biti pozorni predvsem na to, kako svetla je luč, kako daleč seže osrednji snop, kako širok je in kako enakomerno osvetljuje cesto. Luč s krajšim in ožjim snopom zadostuje samo za osvetljevanje lukenj in drugih ovir neposredno pred kolesom, zato je primerna samo za počasno, previdno kolesarjenje, ki omogoča takojšnjo zaustavitev pred nepričakovano oviro. Za hitrejše kolesarjenje po urejenih poteh boste potrebovali svetlejšo luč z daljšim in širšim snopom. Daljši snop vam bo omogočil, da boste prej zagledali ovire pred sabo (npr. luknje na cesti ali pešce, ki hodijo ob cesti), širši snop pa vam bo omogočal tudi pravočasno zaznavo ovir ob poti (npr. živali ali pešci, ki želijo prečkati cesto). Širši snop zagotavlja tudi boljši pregled nad cesto v ovinku, kar je zelo pomembno pri cestah z ostrimi ovinki. Morda je vredno upoštevati tudi, da lahko boljša osvetljenost ceste in okolice s psihološkega vidika zagotavlja večji občutek varnosti. Najmočnejše luči, ki dobro osvetljujejo okolico kolesa v vseh smereh, pa so potrebne predvsem za nočno gorsko kolesarjenje po gozdnih ali drugih neurejenih poteh.