CILJI IN NAČELA

Cilji

Splošni cilj Ljubljanske kolesarske mreže je, da se kolesarjenje kot način transporta in rekreacije razširi povsod v Ljubljani in njeni okolici. Poleg tega imamo naslednje bolj specifične cilje:

  • širjenje zavesti, da je kolesarjenje poleg hoje in uporabe javnih prevoznih sredstev najbolj smiseln način mobilnosti v urbanih okoljih;
  • izboljšanje varnosti in udobja kolesarjenja z nadgradnjo obstoječe in gradnjo manjkajoče kolesarske infrastrukture in umirjanjem motornega prometa;
  • zagotavljanje, da je kolesarjenje primerno vključeno v vse relevantne prometne in prostorske načrte;
  • politični pritisk na vplivne osebe na ravni občine, mesta in države;
  • skrb za stalno prisotnost te problematike v javnih občilih.

Načela

Pri zasledovanju ciljev se držimo naslednjih osmih načel:

  1. Mesto je namenjeno ljudem, ne motornim vozilom. Verjamemo, da je mesto v prvi vrsti prostor, v katerem prebivamo, delamo in preživljamo prosti čas. Promet mora biti vedno sredstvo za doseganje ciljev in ne cilj sam po sebi.
  2. Kolesarjenje je primerna oblika mobilnost za skoraj vse ljudi. Verjamemo, da kolesarijo lahko skoraj vsi, ne glede na starost, finančni status ali zdravstveno stanje. Kolesarjenje gledamo širše, in sicer kolesarjenje zajema tudi tricikle, kolesa na ročni pogon, tovorna kolesa, tandeme itd.
  3. Hierarhija v prometu glede na šibkost udeležencev. Verjamemo, da se udeleženci v prometu razvrščajo po »šibkosti« – glede na to, koliko lahko ogrožajo druge in koliko ostali ogrožajo njih. Pri vseh dejanjih, od gradnje v mestu do policijskega nadzora, se mora vedno dati prednost šibkejšim.
  4. Varno, udobno, privlačno, neposredno in povezano kolesarsko omrežje. Verjamemo, da kolesarjenje lahko postane glavna oblika mobilnosti samo, če kolesarsko omrežje v Ljubljani izpolnjuje teh pet kriterijev. Omrežje mora biti gosto in dopuščati kolesarjenje v vse dele mesta po najhitrejši poti. Kolesarsko omrežje niso nujno samo kolesarske steze in pasovi, temveč tudi ulice z umirjenim prometom s hitrostmi pod 30 km/h.
  5. Infrastruktura kot pogoj za zmanjševanje verjetnosti in posledice človeških napak. Verjamemo, da varnost kolesarjev ni pogojena z uporabo čelade ali nerealnim pričakovanjem, da udeleženci v prometu ne delajo napak in stoodstotno sledijo pravilom, zato je potrebno zmanjšati verjetnost oziroma posledice človeških napak (tako kolesarjev kot motoiziranih udeležencev in pešcev) z varno in povezano kolesarsko infrastrukturo. Ta naj ločuje kolesarje od motornega prometa takrat, ko je to potrebno, ter meša takrat, ko to hitrost in obseg prometa dopušča. 
  6. Celovitost ukrepov prometne politike. Verjamemo, da poleg kakovostnega omrežja k privlačnosti kolesarjanja pripomorejo tudi ostali ukrepi celostne prometne politike, kot na primer integracija kolesarjenja z javnim potniškim prometom, parkirna politika, prostorsko načrtovanje/umeščanje dejavnosti v prostor itd.
  7. Potencial za rast kolesarjenja. Verjamemo, da ima Ljubljana potencial postati eno izmed najbolj kolesarjem prijaznih mest na svetu, saj ima prisotno osnovno kolesarsko infrastrukturo, primeren relief in razdalje, primerno podnebje in v svetovnem merilu že zdaj relativno velik delež kolesarjev v prometu.
  8. Učenje od najboljših na svetu. Verjamemo, da se Ljubljana lahko še veliko nauči od drugih mest in držav ter prenese in primerno prilagodi njihove primere dobrih praks. Verjamemo, da je najboljši vzor na svetu Nizozemska.