🎁Na vrsti je druga nagradna igra ob 2️⃣0️⃣ letnici LKM.🎁
Tokrat vas vabimo, da na sliki najdete "vsiljivca" in v komentar napišete zakaj je to kolo vsiljivec. 🚲🚲🛴🚲
Veseli bomo izvirnosti, saj je veliko rešitev. 🤪Nagrajen bo komentar, katerega opis vsiljivca bo prejel največ odziva. 🏆
✨Nagradna igra traja do konca tedna.✨
Teče že deseto leto od zanimive anekdote.
Ob otvoritvi Celovških dvorov je bil izveden "izločilni pas" (bypass) iz Celovške ceste na območje Celovških dvorov, v smeri iz centra. Prehod za kolesarje je bil izveden po klasičnem sistemu posrednega vodenja, kolesarji smo tam posledično morali narediti 90 stopinjski zavoj, da smo prečkali prehod. Med kolesarji je zaradi te ureditve završalo in na LKM smo se odločili za protestno akcijo. Kako jo izvesti? Janez je predlagal izposojo rdeče preproge pri protokolu Vlade RS. Takratnemu predsedniku, Gasper Zemva se je zdel to dober predlog in spregledal, da je Janez to predlagal v šali. Poklical je na Protokol in si preprogo izposodili. Položili smo jo direktno na "bypass" in s tem nakazali kako bi se kolesarji morali voditi preko njega. Akcija je bila uspešna, oster zavoj za kolesarje je bil v parih tednih nekoliko poravnan, rdeča preproga pa vrnjena na Protokol Republike Slovenije.
www.dnevnik.si/1042466062
Tako kot telefon že dolgo ni več samo za telefoniranje, bicikel že dolgo ni več samo za bicikliranje...
11 things you never knew you could carry on a bike
www.greenpeace.org.uk
From multiple children to industrial fridges - cargo bikes bring endless possibilities.Koalicija za trajnostno prometno politiko, katere članica je tudi LKM, opozarja, da mora Slovenija nujno zmanjšati obseg motornega prometa in vlagati v javni potniški promet, predvsem v železnico. Zato poziva vlado, naj Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, pa tudi ostale strateške dokumente s področja prometa in varstva okolja oblikuje tako, da v njih predvidi vlaganja, ki bodo omogočala pomnoževalne učinke tako za trenutno prebivalstvo, zanamce kot tudi za okolje.
focus.si/drzava-ne-nacrtuje-okrevanja-temvec-poglabljanje-zdravstvenih-tezav/
Država ne načrtuje okrevanja, temveč poglabljanje zdravstvenih težav
focus.si
Slovenija se kljub drugačnim zavezam oklepa investicij v ceste in slabšanja kakovostizraka, opozarjamo v Koaliciji za trajnostno prometno politiko.Težko bi se odločili ali je ureditev pred Ustavnim sodiščem med najmanj zglednimi med vsemi institucijami v Sloveniji, a verjetno je težko dati slabši zgled. Na ulici pred vhodom v US je 8 prostorov za motocikle in motorna kolesa ter 14 parkirnih mest za osebne avtomobile, med njimi je nekaj rezerviranih za zaposlene. Kolesa in druge oblike trajnostne mobilnosti ni mogoče pustiti v bližini, saj je ulica ozka, prostora namenjenega kolesarjem pa ni. Bi morali na to misliti, ko se je pisala Ustava?
🎉LKM praznuje 2️⃣0️⃣ let in tu je prva nagradna igra. 🎉
V komentar napišite po čem ste si vi zapomnili leto 2000. 🚴♀️🚴🚴🏻♂️
Med komentarji bomo z žrebom izbrali enega, ki bo dobil praktično kolesarsko nagrado. 🎁
✨Če bo komentar vseboval tudi povezavo (taganje) na FB prijatelja/-ico, dobi nagrado tudi on(a).✨
Nagradna igra traja do konca tedna. 😎
Ste vedeli, da Ljubljanska kolesarska mreža praznuje okroglih 20 let? Preberite misli ustanovitelja in prvega predsednika Sama Kuščerja, ki jih je zapisal ob tem okroglem jubileju. Ob tem se mu za ves trud in opravljeno delo v društvu iskreno zahvaljujemo! 😊
Zelo kmalu pa tudi prva nagradna igra!🤩
#20letlkm
lkm.kolesarji.org/2020/10/21/se-je-kaj-spremenilo-samo-kuscer-ustanovni-predsednik/
Se je kaj spremenilo? (Samo Kuščer, ustanovni predsednik LKM) – Ljubljanska kolesarska mreža
lkm.kolesarji.org
Se je kaj spremenilo? (Samo Kuščer, ustanovni predsednik LKM) lj_kolesarji21/10/202021/10/2020 20 LET LKM Toliko let je že minilo, odkar smo začeli organizirano pritiskati na ljubljanske oblasti, naj uredijo življenje za kolesarje, da se je treba resno vprašati, kaj se je odtlej spremenilo –...Včeraj je bil v Tedniku prispevek o kolesarjih na Čopovi (od 10:40 do 19:40). Žal novinar @Boštjan Veselič Golob ni preveril predpisa in tako napačno navedel, da morajo kolesarji po Čopovi voziti s hitrostjo pešca. Kot smo že večkrat napisali je v 32.čl. ZPrCP določeno, zgolj, da ne ogrožajo pešcev, hitrost pa je omejena na 10 km/h (46. čl. dopolnjeno, hvala Igor).
Žal nam je tudi, da je pri odločitvi za čepke, kot razmejitev kolesarske steze, prevladala estetika nad varnostjo.
www.rtvslo.si/4d/arhiv/174726222?s=tv
www.rtvslo.si
S silo nad ljudi? Stop za kolesarje? "Minister, vabljeni v rdečo cono!" Otrok v zavodu. Poslednji Slovenec.Danes obeležujemo točno 20 let, odkar je bilo registrirano društvo Ljubljanska kolesarska mreža 😎🚲🎊🎉 #zvokfanfar
To je bilo še v časih, ko smo ne samo vsi igrali kačo na Nokii in ko smo se edinokrat uvrstili na evropsko nogometno prvenstvo, ampak tudi, ko smo se z avtomobili peljali po stari Ljubljani, ko so bile zaparkirane kolesarske površine prej pravilo kot izjema, ko so bile z evropskimi sredstvi prenovljene kolesarske površine na vpadnicah oddaljene sanje in ko je bil avtomatizirani sistem izposoje koles znanstvena fantastika.
V tem času se je torej zgodilo in premaknilo že marsikaj, kar nam daje motivacijo, da se borimo za boljše razmere za kolesarje še naprej! 💪
Ker želimo to pomembno obletnico praznovati z vami vsemi, ki nas spremljate, bomo v prihajajočih tednih izvedli nekaj nagradnih iger s praktičnimi kolesarskimi nagradami 🤩 Zato nas pozorno spremljajte!
Poleg tega bomo objavili zapise članov društva, ki so tako ali drugače pomembno vplivali na delovanje LKM - z namenom, da spoznate LKM od začetka delovanja do danes.
#20letlkm
Se spomnite berlinske zig-zag kolesarske steze? Tudi Zagreb je dobil svojo atrakcijo. Bodite pozorni, kako prefinjeno se desna kolesarska steza zlije z okolico. Ali gre za borbo metropol za infrastrukturne znamenitosti ali pa je na delu kolesarski Banksy...
www.jutarnji.hr/vijesti/zagreb/je-li-ovo-najluda-biciklisticka-staza-to-je-mogao-napraviti-samo-n...
V LKM bi imeli raje več vlaganj tudi v drugačno kolesarsko infrastrukturo. Širjenje sistema BicikeLJ je sicer dobrodošlo, ni pa dobrodošla poplava reklamnih vitrin, ki nas ob tem neizogibno čakajo. Ampak če že moramo gledati vitrine na kolesarskih stezah, potem naj bo vsaj nekaj v zameno ...
Škoda, da v novicah kot je spodnja Ljubljana ni omenjena. V podnaslovu "From Bucharest to Brussels, and from Lisbon to Lyon,..." bi lahko zamenjala Lyon, pa si tega ni zaslužila. Mogoče zato, ker so opisani ukrepi za spopadanje s pandemijo, ki so v Ljubljani redko videni: nove začasne in stalne kolesarske steze, subvencije za kolesa, kolesarski tečaji, dodatne omejitve hitrosti. Bi se to spremenilo, če bi, recimo, postali svetovna velesila cestnem kolesarstvu?
www.bbc.com/news/world-europe-54353914
Coronavirus: How pandemic sparked European cycling revolution
www.bbc.com
Governments have invested millions on cycling during the pandemic. Here's what's changed.Čez nekaj let bo tako v Ljubljani! 💪😀
When It Rains, Rotterdam’s Bikers Get To Go Through Lights Faster
www.fastcompany.com
If you want to increase bike riding, you have to make it easier to ride–even in bad weather.Nova kolesarska atrakcija v Berlinu. Kot vedno je nastala po naključju, ker vsi, ki se ukvarjajo s kolesarsko infrastrukturo, pač niso kolesarji. Je pa to dober poligon za vadbo kolesarskih spretnosti. Teh je v Ljubljani dovolj, zato upamo, da ne bo novih... Poligonov, seveda.
www.dw.com/en/zig-zag-bike-line-a-new-twist-for-berlin-cyclists/a-45012152
Zig-zag bike line a new twist for Berlin cyclists | DW | 09.08.2018
www.dw.com
An absurd zig-zag bike lane comes as the German capital seeks to model itself after bike-friendly cities like Amsterdam and Copenhagen. It's apparently a hard path to follow.Mestna občina Ljubljana po našem mnenju z ureditvijo pred mestno hišo daje zgled meščanom, da so trajnostne oblike mobilnosti mogoče. Ureditev ob vhodu, kjer ni prostora za osebne avtomobile, prostor za kolesa in skiroje pa je blizu, ima še toliko večjo vrednost, če razumemo, da se več kot 60 % zaposlenih na MOL na delo vozi z osebnimi avtomobili (anketa iz leta 2019). Mogoče se v bližnji prihodnosti najdejo tudi sredstva za pokrit prostor za kolesa in druge pripomočke za trajnostno mobilnost.
Pred dvema tednoma smo vas spraševali, kako ravnati v primeru odsotnosti prometne signalizacije. Odgovor strokovnjaka je, da (žal) ni splošnega pravila, zato je toliko pomembneje, da je signalizacija urejena in jasna (Mestna občina Ljubljana). Tak primer je PST, kjer je od 2015 vožnja s kolesi dovoljena pod pogojem, da pešci niso ogroženi.
www.pzs.si/novice.php?pid=10612
Pot spominov in tovarištva (PST) odprta za kolesarje
www.pzs.si
Po Poti spominov in tovarištva (PST) okoli Ljubljane se lahko vozimo s kolesi pod pogojem, da pešci niso ogroženi. To, da je kolesarjenje pomembno kot transport in reakreacija, spoznavajo tudi v Mestni občini Ljubljana. O tem lahko sklepamo na podlagi sprejetja odloka v juliju 2015, s katerim so...Včeraj smo omenili, da obstaja rešitev za kolesarsko pot/stezo, ki je tik ob cestišču, a ločena od njega ter brez ‘kolesarskega rodea’. Danes smo jo opazili v Ljubljani, na prenovljeni Dunajski cesti. Če bo kolesarska zarisana na pločniku, je to-to!
Si predstavljate, da bi bilo v mestu mogoče imeti kolesarsko stezo/pot, ki je tik ob cestišču, a od njega varno ločena in ne bi imela niti enega rodea?!
Tudi to moderna “tehnika” zmore. Potrebna je le izvedba...Investitor novogradnje na Rudniku je lepo prikazal, kako bi morala biti urejena Dolenjska cesta: obojestranska kolesarska ločena samo z robnikom in na isti višini kot cesta ( prednost take ureditve je, da ni rodea) in pa rumen pas za bus za hiter dostop z javnim prevozom. Le pogumno Mestna občina Ljubljana ZA
Na začetku pandemije je bilo tudi kolesarjenje označeno kot grožnja za njeno razširitev. Zdaj je jasno, da je del rešitve. Ker nas mogoče čaka poziv, da v čim večji meri sprostimo javni potniški promet za tiste, ki brez njega ne morejo in ker avtomobili za Ljubljano res niso rešitev, nekaj branja, da bomo pripravljeni. Če ne drugega, da bomo lahko svetovali vsem, ki se nam bodo pridružili.
www.delo.si/polet/pot-s-kolesom-v-sluzbo-za-telebane/
Pot s kolesom v službo za telebane
www.delo.si
S prvim kroničnim pomanjkanjem snega na cestah in pločnikih, ko službe zadolžene za čistočo vseh pohodno – asfaltnih površin temeljito opravijo svoje delo, lahko, seveda po svoji itak vedno pametni odločitvi svojega preljubega jeklenega konjička za nekaj časa pospravimo v stajo in ...Dobra novica za kolesarje na Viču. Na delih Mencingerjeve ulice spremenjena signalizacija omogoča t.i. kontraflow. Naj opomnimo, da smo že pred tremi leti to predlagali MOL-u, pa je bila pobuda zavrnjena. Eppur si muove...
Servis pobude meščanov MOL nas je spet presenetil z odgovorom, tokrat nas je razočaral. Iz odgovora razberemo, da zaradi prehitre vožnje motornih vozil na območju, kjer je hitrost omejena na 40 km/h in 10 m pred dvignjenim prehodom za pešce ni mogoče urediti varnega zavijanja levo za kolesarje. Zato mora kolesar ta del prepešačiti ob kolesu ali pa po nekaj 10 metri polkrožno obrniti srede te iste ceste (kjer naj bi vozila prehitro vozila). Nenavadna rešitev, spet nekaj kar je vredno shraniti za zanamce.
Dnevnik danes o kolesarski problematiki na Čopovi:
www.dnevnik.si/1042940392/lokalno/ljubljana/na-copovo-nesrec-ne-povzrocajo-kolesarji
V času Evropskega tedna mobilnosti, smo z mnogih strani brali, kako veliko dajo na trajnostno mobilnost. V LKM smo se odločili, da naredimo preprost test - postavimo se pred vrata nekaterih ustanov in sami ocenimo koliko dajo na trajnostno mobilnost.
Da bi čim bolj razumljivo predstavili svojo namero, začenjamo z najbolj ekstremnim primerom. Na sliki je glavnih vhod na Ministrstvo za zdravje (Štefanova 5). Vhod je “zastražen” z osebnimi avtomobili. Kaj ministrstvo s tem sporoča svojim
državljanom? Na drugi sliki je predlog premika na bolje (hvala, Gasper Zemva). Če parkirni prostor namenimo trajnostnim oblikam mobilosti, je na njem prostora za do 12 koles.
Vabljeni, da nam tudi vi pošljete primere dobre in slabe prakse.
Pred 387 leti je Galileo Galilei izjavil Eppur si muove (in vendar se premika).
Še ena vesela novica, tokrat s strani Slovenske Železnice.
novaproga.si/zelezniske-postaje-ze-jeseni-dobivajo-nova-parkirna-mesta-za-kolesa/
Železniške postaje že jeseni dobivajo nova parkirna mesta za kolesa | Nova proga
novaproga.si
Do novembra letos bo na slovenskih železniških postajah in postajališčih dodatnih 2192 parkirnih mest za kolesa. Poleg tega bodo pripravljene dodatneV zvezi z zelo aktualno temo - napovedi prepovedi kolesarjenja po ožjem mestnem središču - bi v Ljubljanski kolesarski mreži radi sporočili naslednje:
Po poročanju medijev naj bi bil razlog za tako zaostrovanje nesreča, v kateri je kolesarka podrla peško in jo pri tem poškodovala. Župan naj bi nesrečo pripisal splošnemu obnašanju kolesarjev in zagrozil z zaprtjem Čopove in nabrežij, če se zadeve ne spremenijo. Pri LKM smo začudeni nad tako reakcijo, kakor bi bili začudeni, če bi župan tako reagiral ob padcu enega kolesarja na eni izmed kolesarskih črnih točk oz. pasti.
V LKM smo na prošnjo mestnega svetnika Janeza Starihe takoj pripravili tudi možne rešitve, ki bi izboljšale varnost pešcev in kolesarjev na tem območju. Izpostavljamo le najpomembnejše:
1) Odločitev za ukrepe mora temeljiti na podatkih. Zadnja študija iz leta 2013, ki je štela in opazovala pešce in kolesarje na tem območju, je razkrila, da je zelo malo točk, kjer ob določeni gostoti peščev in kolesarjev mešanje obeh vrst udeležencev ni primerno. Dejstvo je, da pri veliki gneči pride do t.i. samo-regulacije, kjer se kolesarji (in pešci) gibljejo počasneje, zaradi tega pa se že sami odločajo za alternativne poti, ki so hitrejše.
2) Opozarjamo na kar nekaj nekonsistentnosti v primeru zaprtja: nekaj Bicikelj terminalov je v peš coni - bodo uporabniki porivali kolesa; s prenovo Slovenske in režimom mešanja je MOL sama ciljala na sobivanje udeležencev ...
3) Za zaprtje je potrebna je tudi zakonska podlaga, za katero nismo prepričani, da obstaja in ali da bi se prepoved dala preprosto implementirati. Ni je mogoče uveljavljati v času dostave, ker ni razumljivo, da bi motorna vozila lahko dostopala, kolesa pa ne.
4) Nujne so intenzivne ozaveščevalne akcije na terenu in na spletu, vse v sodelovanju z različnimi deležniki. Pri tem je zelo pomembno, da se cilja tudi na posebno problematiko voznikov skirojev in dostavljavcev hrane na kolesu.
5) Tako na terenu kot na zemljevidih je potrebno označiti boljše, alternativne poti - npr. Wolfova in Gosposka za nabrežje, Nazorjeva za Čopovo, Trubarjeva za Petkovškovo. Posebna težava je, ker ni prave alternative za staro Ljubljano (Mestni in Stari trg, Cankarjevo nabrežje).
6) Če bi kljub vsemu kdaj slučajno prišlo do prepovedi, je smiselno to časovno in prostorsko omejiti (primer: Nizozemska) in z označenimi obvozi. Za Čopovo bi bilo smiselno le v času odprtja trgovin (npr. med 10h in 18/19h).
Po podatkih Agencije za varnost prometa (nesrece.avp-rs.si/) se je na območju Mestne občine Ljubljana v letih 2016-2019 zgodilo 11.140 prometnih nesreč, od tega je bil kolesar povzročitelj v 567 primerih (5 %). V navedenem 4-letnem obdobju je bilo sicer 562 nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci, od tega 47 med pešci in kolesarji (od tega 9 v območju za pešce). Na območju Čopove ulice je bila v tem obdobju ena nesreča, povzročitelj pa je bilo tovorno vozilo.
Se vam v luči teh podatkov zdi težava kolesarjenja na Čopovi še problem?!
Včasih je zelo pomembno, da prometna signalizacija poskrbi, da ne prihaja do mešanja udeležencev v prometu... 🤣
Zanima nas če veste, kako ravnati v primeru povsem odsotne prometne signalizacije. Cesta Ob Dolenski cesti se konča kot je prikazano na prvi sliki. Sledi pas, ki po videzu spominja na kolesarsko pot, ki so konča s površino, ki izgleda kot pešpot (druga slika) in se kmalu priključi pločniku na Lorenzovi cesti.
❤️ Gre za kolesarsko pot namenjeno izključno kolesarjem, saj avtomobili nanjo ne morejo, površine za pešce pa nimajo prekinjene črte.(klik na love)
😡 Ker ni oznak jo lahko uporabljajo vsi, tudi traktorji, pešci,... (angry)
😂 Pomemben je zadnji prometni znak, ki je na poti. V tem primeru gre za cesto, če prihajamo iz smeri centra Ljubljane, če pa prihajamo iz smeri Rudnika (Lorenzove ceste), pa gre za površino za pešce. (haha)
Je pravilna kaka druga rešitev?
Radi bi izpostavili/pohvalili odgovor Mestna občina Ljubljana (Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet), ki so ga danes objavili na spletni strani Servis pobude meščanov. Gre za odziv na pobudo, da bi zaradi “podivjanih” kolesarjev zaprli določene ulice v centru mesta.
Spoštovani,
zahvaljujemo se vam za prejeto pobudo. Odnos med pešci in kolesarji v conah skupnega prometa je večinoma dober, obstajajo pa posamezniki, ki pešce ne spoštujejo in v ožjem mestnem središču vozijo prehitro. Taki potem mečejo slabo luč tudi na druge kolesarje, ki sicer spoštujejo pravila in s svojo vožnjo ne ogrožajo nikogar. Zakaj nekateri vozijo prehitro, težko ugibamo, je pa pomembno, da vozijo previdno in spoštujejo pešce.
Zaprtje bodisi Čopove ulice ali katerekoli druge v mestnem središču bi bil skrajni ukrep. Bolj pomembno je pozvati kolesarje k upoštevanju pravil vožnje in k spoštovanju pešcev. Kolesarji, ki pa se jim mudi, lahko vedno uporabljajo druge poti, npr. ne Hribarjevega nabrežja, temveč Wolfovo in Gosposko ulico. Naši mestni redarji pa redno opravljajo nadzor in opozarjajo na neprimerno vožnjo.
(Opomba LKM: iz odgovora smo izbrisali stavek, da mora kolesar voziti s hitrostjo pešca, kar ne drži - 1. odst. 32. člena ZPrCP)
Več podrobnosti o tem temi najdete tudi v spodnjem članku:
www.dnevnik.si/1042939916/lokalno/ljubljana/opozorilo-pred-zaprtjem-copove-za-kolesarje
Opozorilo pred zaprtjem Čopove za kolesarje
www.dnevnik.si
Zaradi trka kolesarke v peško v Čopovi ulici naj bi ljubljanski župan nedavno zagrozil s prepovedjo kolesarjenja po tej ulici in po najbolj obljudenih nabrežjih. A na občini zdaj umirjajo žogico in pravijo, da bi bil to skrajni ukrep, če se vedenje nekaterih kolesarjev ne bi spremenilo.V sredini septembra smo vam predstavili nenavadno situacijo na Celovški cesti, ko so pristojni odstranili stop črto na kolesarski stezi pred semaforjev. Mestna občina Ljubljana je medtem pojasnila, da je ureditev začasna in posledica del na bližnjem objektu. Po ponovni preverbi s fotografijo dokazujemo, da v bližini ni del na objektu, pa tudi sicer ureditev po mnenje strokovnjaka ni primerna.
Kolesar je udeleženec v prometu, zato zanj veljajo enaka pravila kot za voznike motornih vozil. V obravnavanem primeru mora tudi kolesar ustaviti pred semaforjem pri rdeči luči. Pri tem je nenavadno, da so ob rekonstrukciji križišča izbrisali "stop" črto na kolesarski stezi. V nadaljevanju je na kolesarskem prehodu preko lokalne ceste še en semafor za kolesarje in pešce. Kolesar mora upoštevati tudi ta semafor. Ker sta semaforja časovno usklajena (rdeča luč se prižge ob približno enakem intervalu), to za kolesarja ne predstavlja dodatne izgube časa.
Pri LKM bi dodali, da kolesarji redno naletimo na primere nejasne prometne signalizacije, ki nas spravljajo v nelagodje in nevarne situacije, ker različni udeleženci različno odreagirajo. V tem primerih mora biti glavno vodilo varnost vseh udeležencev v prometu, pa tudi zavedanje, da signalizacija ni jasna in lahko ostali udeleženci ravnajo drugače.
Sledilka Vlasta nam je poslala zanimivo kolesarsko dilemo izpod Rožnika. Bolj za šalo kot zares:
❤️ Upoštevam desni znak in grem po desni skozi grmovje (love).
😲 Sledim planinski markaciji na sredini in se suvereno prebijem čez zahtevno traso (wow).
😡 Pišem na MOL, da je Adidasova reklamna vitrina direktno na kolesarski poti in zahtevam odstranitev (angry).
Imate še vi kakšno rešitev?
"Otrokom je po njenih besedah treba omogočiti, da vsaj del poti v in iz šole varno opravijo peš, s kolesom, na rolerjih, skirojih, predlaga tudi gibalne odmore za otroke v šolah."
Po razkritju neverjetnega porasta deleža otrok s prekomernim podkoznim maščevjem in znatnega upada gibalnih sposobnosti (tudi) kot posledice epidemije je zdaj
bolj kot kadar koli doslej pomembno, da se sistemsko lotimo izboljševanja kolesarske in peš infrastrukture, umirjanja in omejevanja motornega prometa, promocijskih programov za spodbujanja kolesarjenja in ostalih aktivnih načinov mobilnosti, da otrokom in s tem tudi vsem ostalim zagotovimo varno, zdravo in aktivno mobilnost in s tem življenjski stil. Ministrstvo za infrastrukturo Ministrstvo za zdravje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Mestna občina Ljubljana
www.zurnal24.si/zdravje/otrok/ucitelji-ze-opazajo-spremembe-pri-otrocih-353980
Učitelji že opažajo spremembe pri otrocih
www.zurnal24.si
Napovedi: V letošnjem letu se bo bistveno povečala odsotnost otrok od pouka ...Se vam je kdaj zgodila tako velika krivica, da je nikakor niste mogli zadržati le zase? Če imate smisel za humor in ste kaskader, pa lahko rata takle filmček. 🤣💪👍
www.youtube.com/watch?v=bzE-IMaegzQ
www.youtube.com
follow me on snapchat - caseyneistat check out my second channel - www.youtube.com/snapstories on instagram.com/caseyneistat on www.fa...Povprečna hitrost potovanja z LPP je po raziskavi, ki sta jo opravila Simon Koblar in Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta RS, primerljiva s hitrostjo slabše pripravljenega rekreativnega tekača. Ko sta namreč preračunala čas za hojo do postajališča, čakanja na postajališču in vožnje z avtobusom, sta ugotovila, da potovalna hitrost z LPP v povprečju znaša skromnih 10 kilometrov na uro. Ta podatek sta nato primerjala s simulacijami vožnje s kolesom in ugotovila, da je kolo v Ljubljani hitrejša opcija od avtobusa v kar 92 odstotkih primerov.
Čeprav število potnikov na LPP zadnja leta konstantno pada, za zdaj na ljubljanski občini in LPP ni bilo posluha za spremembe, ki bi lahko povišale potovalne hitrosti, saj so te prvenstveno vezane na infrastrukturne posege, ki bi izboljšali položaj javnega potniškega prometa, a na račun osebnega motornega prometa, kar je za vodstvo občine nesprejemljivo.
www.dnevnik.si/1042939514
Hitreje s kolesom kot z mestnim avtobusom
www.dnevnik.si
Raziskava je pokazala, da je povprečna hitrost potovanja z LPP, upoštevajoč vožnjo, čakanje in hojo, zgolj 10 kilometrov na uro. Več kot 90 odstotkov potovanj bi hitreje opravili s kolesom, nekatera celo tudi peš. To je ključni razlog, da LPP izgublja potnike.Bolj kot česarkoli, smo v LKM ob takih člankih veseli, da vedno več ljudi spoznava, da je kolo eden največjih izumov brez roka trajanja. Za tiste, ki v to še ne verjamejo, pa opomin, da naj zadnji ugasne luč.
www.24ur.com/novice/slovenija/cenzura-knjige-o-slovenskih-pionirkah-zalozba-z-naslovnice-odstrani...
Cenzura knjige o slovenskih pionirkah? Založba z naslovnice odstranila kolesa
www.24ur.com
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla knjiga Nepozabne, ki govori o (slovenskih) ženskah, ki so premikale meje našega sveta. Ustvarjalke knjige je presenetil poseg v naslovnico, saj bi ta prvotno morala prikazovati te nepozabne ženske na kolesu. V založbi so se odločili, da kolesa odstranijo,...Iz Mestna občina Ljubljana prihaja obetavna novica (sledilka Lea, hvala), da bo najširša ljubljanska cesta (ali kar avenija) brez kolesarske steze - Litostrojska cesta - vendarle dobila del za kolesarje. Po desetletjih dilem, ali se vržemo med tovorni promet ali tvegamo kazen zaradi vožnje po 3 metre širokem pločniku, MOL sporoča: “Izdelano imamo rešitev za obnovo Litostrojske ceste, ki dolča tudi ureditev kolesarskih stez. Odločitev o izvedbi še ni sprejeta.”
Naslednji Evropski teden mobilnosti se začne 16.9.2021. Lepa priložnost, da se mestna oblast ravno na ta dan pohvali z novo pridobitvijo!
siol.net/trendi/potovanja/kako-se-je-vaska-pot-spremenila-v-eno-daljsih-in-prometnejsih-cest-v-lj...
Kako se je vaška pot spremenila v eno daljših in prometnejših cest v Ljubljani
siol.net
Nastanek Litostrojske ceste, ena daljših v Ljubljani, je povezan z industrijskim razvojem mesta.Na današnji dan brez avtomobila si je vredno tale odstavek vtisniti v spomin:
"Za nekaj tako osnovnega, kot je transport, povprečno slovensko gospodinjstvo na leto porabi kar 4184 evrov, kar je več kot petina (21,4 odstotka) vseh izdatkov". "Krivec za tako visoke stroške je osebni avtomobil, v Sloveniji jih je registriranih kar 1,154.027".
"Pri osebni mobilnosti smo Slovenci torej preveč vezani na osebni avtomobil, kar ne prinaša le visokih stroškov, temveč tudi neracionalno rabo prostora, slabšo prometno varnost, onesnaževanje zraka in stres udeležencev v prometu. Najbolj vpliva na tiste, ki avtomobila sploh ne morejo voziti, torej predvsem na mlade in starejše. Za mlade to pomeni manjšo samostojnost, za starše dodatno izgubo časa zaradi prevozov otrok in popolno odvisnost od avtomobila, za starejše pa slabši dostop do oskrbe in drugih osnovnih življenjskih dobrin. Da bi bil avtomobil še naprej glavni nosilec osebne mobilnosti, je dolgoročno nevzdržno."
www.zps.si/index.php/avto/okolje-in-poraba-goriva/10533-kolo-vse-bolj-realna-alternativa-osebnemu...
Kolo – vse bolj realna alternativa osebnemu motornemu prometu
www.zps.si
Kolo – vse bolj realna alternativa osebnemu motornemu prometu22. september je svetovni dan brez avtomobila. Boste zdržali?
V EU ima po zadnjih statističnih podatkih Slovenija najvišji delež izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev, namenjen transportu. V letu 2018 so izdatki za transport predstavljali 17 % vseh izdatkov za končno potrošnjo, od tega največ gorivo.
www.stat.si/StatWeb/News/Index/9017
www.stat.si
V Sloveniji emisije iz prometa izvirajo skoraj izključno iz cestnega prometa. V preteklih 20 letih se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 35 %, število tovornih motornih vozil pa za 117 %. V cestnem prometu prevladujejo emisije iz prometa tovornih vozil in avtobusov.Ob neverjetnih uspehih naših kolesarjev ne smemo pozabiti tudi na drugi, ne tako športni vidik kolesarjenja:
"Grm pripoveduje o trdni povezavi medrekreativnimi in vrhunskimi športniki ter dodaja, da ne smemo pozabiti tudi na kolo kot prevozno sredstvo. »Kolesarjenje je način življenja. Nekaj narediš zase in za svoje okolje ter za svoje naslednike. Kolo je na prvem mestu okolju prijazno sredstvo, zato je nujno razmišljati o mobilnosti na dveh kolesih in širšem pogledu na kolesarjenje,« opozarja."
Upamo in pričakujemo, da bodo športni uspehi pripomogli k boljšemu razumevanju in uveljavljanju kolesarjenja kot resne oblike mobilnosti v Sloveniji in da temu primerno sledi tudi infrastruktura in zakonodaja!
www.dnevnik.si/1042938359/sport/ostali-sporti/kolesarstvo/slovenija-kolesarska-dezela
ETM 2020: S KOLESI SMO SPOZNAVALI LEPOTE IN ZNAMENITOSTI LJUBLJANSKEGA BARJA
Kljub epidemiji COVID-19 je LKM, v sodelovanju s HUD Karel Barjanski iz Borovnice in Krajinskim parkom Ljubljansko barje v okviru ETM 20220 izvedla že tradicionalni kolesarski izlet po Ljubljanskem barju. Zaradi znanih razlogov smo letos udeležbo omejili in skrbno pazili na to, da so se vsi udeleženci držali priporočil za zmanjšanje možnosti prenosa virusa SARS CoV 2.
Sonce je ravno pregnalo meglice iznad Tromostovja ko smo v soboto, 19. 9. 2020 krenili na pot. Ta nas je vodila mimo Trnovske cerkve na Barjansko cesto, potem pa po Poti tovarištva in spominov do Ceste v Gorice, na kateri smo se ustavili ob kanalu Curnovec, s katerim se je leta 1862 začela sprememba močvirja južno od Ljubljane v mozaično kulturno krajino travnikov, pašnikov, njiv, vrtov, grmičevja in posameznih skupin dreves ter številnih osuševalnih kanalov Ljubljanskega barja. Spoznali smo osnovne značilnosti poplavnega gozda.
Na glavno cesto Brezovica - Podpeč smo se na kratko priključili v Vnanjih Goricah in nadaljevali po makadamskem kolovozu proti Podpeči. Vmes smo se ustavili ob stari strugi Ljubljanice in izvedeli, da je bila Ljubljanica že od nekdaj pomembna plovna pot, ki so ji Rimljani, ko so prišli v naše kraje, spremenili strugo tako, da so iz podpeški marmor lažje prevažali za gradnjo Emone. Reka je tudi izredno pomembna z arheološkega vidika, saj so v njej poleg ostankov plovil in tovora odkrili tudi dragocene predmete, ki so jih od bronaste dobe dalje kot obredne daritve metali v reko.
Po prečkanju slikovitega mostu v Podpeči smo zavili proti naravnemu spomeniku Podpeško jezero, kjer nam je Barbara iz Krajinskega parka Ljubljansko barje razložila nastanek Ljubljanskega barja, njegov pomen za rastlinski in živalski svet ter vplive posegov ljudi na njegovo podobo, eko-sistemske funkcije in habitate.
Pot smo po cesti Podpeč - Borovnica nadaljevali do podhoda pod železniško progo, kjer smo zavili na makadam, se ustavili in izvedeli kako je potekala gradnja železniškega nasipa čez Ljubljansko barje, kako so železni železniški most, katerega obrise smo lahko jasno videli, v času II. svetovne vojne neuspešno napadli partizani in kako se je fašistični okupator maščeval z ustrelitvijo nedolžnih žrtev.
Naslednji postanek je bil v naravnem spomeniku Goriški mah, kjer je še mogoče videti sestoje šote, jelš, borovcev in brez, ki so nekoč kot nizko barje prekrivali precejšen del nekdanjega močvirja, na katerem je bilo nekoč tudi obsežno visoko barje, ki pa je zaradi rezanja šote kot kurjave za ogrevanje in goriva za pogon lokomotiv in parnikov, do konca 19. stoletja popolnoma izginilo.
Mozaična krajina ljubljanskega barja je bila lepo vidna na njegovem Borovniškem delu. Mimo nasada ameriških borovnic, ki jih tu gojijo že slabega pol stoletja, smo se v vasi Pako kratko, a strmo vzpeli na zaradi ob koncu II svetovne vojne porušen mogočni Borovniški viadukt opuščeno traso Južne železnice in s slikovitega opečno-kamnitega Paškega viadukta občudovali Ljubljansko barje, ki se je kopalo v jesenski sončni svetlobi, Polhograjske dolomite ter Grintavce, Karavanke in del Julijskih Alp. Malo naprej smo ob prehodu v Borovniško kotlino s pogledom nazaj uzrli tudi očak Triglav.
Po slabih treh prekolesarjenih kilometrih po trasi nekdanje Južne železnice so se ustavili pri njeni edini ohranjeni in obnovljeni železniški čuvajnici . Jože Zorman nas je seznanil z njeno vlogo ter zgodovino Borovniškega viadukta, v času njegove gradnje v sredini 19. stoletja največjega železniškega viadukta vsaj v Evropi, ki je bil v več fazah z različnih vojskujočih se strani porušen med II. svetovno vojno, po vojni pa so namesto njega zgradili obvozno progo od Preserij do Brega pri Borovnici in nato ob obronkih Borovniške kotline.
Po kolovozu, ki poteka po trasi nekdanje "nemške obvozne proge", k katero so Nemci po porušenju viadukta vzpostavili zasilni železniški promet, smo se spustili v Borovnico, se za kratko ustavili pri edinem ohranjenem stebru nekdanjega mogočnega viadukta ter pot nadaljevali mimo ostankov nekdanje opekarne, ki je bila zgrajena zaradi gradnje viadukta in območja, kjer je bilo takoj po zaključku II. svetovne vojne največje taborišče za italijanske vojne ujetnike na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Odžejali smo se z izredno kakovostno pitno vodo Borovniškega vršaja pri vodarni, ki z vodo oskrbuje večino prebivalcev v občini Borovnica in velik del v občini Vrhnika. Ob začetku največjih nasadov borovnic v Sloveniji smo zavili levo in se po nekaj kilometrih vožnje s čudovitimi razgledi ustavili v Bistri.
Po okusnem kosilu v tamkajšnji gostilni se je večina odločila, da se bo s kolesom vrnila v Ljubljano, nekaj pa si nas je ogledalo prometno zbirko v Tehniškem muzeju Slovenije, kjer smo se še posebej pomudili pri zbirki koles, ki prikazuje celoten razvoj kolesa od "tekalnega stroja", preko velocipedov in "safety bike" do sodobnih cestnih, gorskih, mestnih itd. koles. Vmes pa smo s pomočjo sodobnih tehnologij spremljali napeto dogajanje na kronometru Tour de France.
Ker je bilo v kombiju, sicer namenjenem prevozu koles, dovolj prostora za vse, ki smo obiskali Tehniški muzej Slovenije, nas je ta popeljal nazaj v Ljubljano.
I
Predlog za Mestna občina Ljubljana: kaj ko bi v znak poklonu vožnji Primož Roglič na Dirki po Franciji, kolesarski semafor na Bavarcu preklopili na rumeno? Ne za vedno, samo za toliko dni, kot je vozil v rumenem. Verjamemo, da bi bil to slikovit poklon slovenskim kolesarjem. 👍