Ljubljanska kolesarska mreža

NAJNOVEJŠE OBJAVE

Trenutno je na kolesarskih stezah marsikje urejena steza tudi za gravel in MTB navdušence (točno 1/2). Verjamemo, da bo vnema kmalu minila in bodo “cestaši” dobili nazaj kar jim pripada in “makadamarje” izrinili na obrobje mesta... 😉 ... See MoreSee Less

View on Facebook

😡 ... See MoreSee Less

View on Facebook

😍👍 ... See MoreSee Less

View on Facebook

Mestna občina Ljubljana v okviru gradnje plavalnega centra Ilirija preigrava tudi možnost obsežne prenove križišča Celovške, Tivolske,
Bleiweisove in Gosposvetske ceste. Glede na občinsko celostno prometno strategijo bi pričakovali, da se bodo z vsako prenovo cest izboljšale predvsem razmere za kolesarje in pešce ter javni potniški promet, bi se tudi v tem primeru zgodilo ravno nasprotno, saj bi imel koristi izključno osebni motorni promet, ostali bi bili pa celo na slabšem.

Čeprav gre za neuradne informacije in načrte, ki niso javni in da ni jasno ali gre za končno rešitev, se bojimo, da se nadaljuje neprimerna
praksa, ko strokovna javnost ni obveščena in vključena.

Največja sprememba v križišču bi bila, da bi imeli avtomobilisti na Celovški cesti po novem kar tri pasove za zavijanje desno, dva na
Bleiweisovo in eden na Ilirijo, en pas bo vodil naravnost na Gosposvetsko, dva pa ostajata za zavijanje levo na Tivolsko cesto. LPP
po tem načrtu torej izgubi rezerviran rumeni pas, bistveno pa se zmanjšajo tudi površine za kolesarje in pešce ob Celovški cesti.

V LKM ocenjujemo načrt kot nesprejemljiv in se sprašujemo, čemu občina sploh gradi P+R parkirišča, če nato ukinja rumene pasove za avtobuse LPP. Na Celovški cesti ni nobene prave potrebe za to, saj je obstoječi pas za zavijanje desno na Bleiweisovo cesto danes normalno pretočen, z dodatnim pasom in še enim pasom, ki bo vodil samo do parkirne hiše
kopališča, pa se bo gneča na tej cesti še povečala, zamaški pa ustvarili drugje.

Drastično se bodo poslabšali pogoji tudi za kolesarje, saj je prečkanje več voznih pasov bolj nevarno, poleg tega bodo zaradi načrtovanih sprememb mimobežni pas s Tivolske na Celovško cesto morali namesto v direktni liniji prečkati pod kotom, kar je manj pregledno in zato bolj nevarno. Edini pozitivni vidik prenove je to, da je kolesarski prehod čez Bleiweisovo načrtovan dvosmerno, kar bo
skrajšalo poti kolesarjev do plavalnega centra, a bi morali biti vsi kolesarski prehodi v križišču taki, saj je prostora več kot dovolj.

Vsi ti ukrepi kažejo na proavtomobilski razvoj, ki so ga spet ubrali na občini, kar se je nazadnje pokazalo pri prenovi Tavčarjeve ulice, kjer so iz načrta tik pred izvedbo umaknili obojestransko kolesarsko stezo. To bi bil tudi simbolični udarec kolesarskemu gibanju, saj so ravno najširše kolesarske steze 60. let Ljubljano spravile na lestvico kolesarjem najbolj prijaznih mest Copenhagenize index.

Pristojne na občini pozivamo naj načrt optimizirajo v skladu z lastno Celostno prometno stategijo:

✅ obdržijo rumeni pas za avtobuse,

✅ ohranijo površine za pešce in kolesarje vsaj v dosedanjih širinah,

✅ naredijo vse kolesarske prehode dvosmerne, spremenijo semaforizacijo
tako, da se podaljša intervale tudi za pešce in kolesarje,

✅ v primeru ohranitve mimobežnih pasov poskrbijo za direktno vodenje kolesarjev in umirjanje hitrosti vozil,

✅ če se gradi garažno hišo, naj se ukine ekvivalent števila parkirnih prostorov na prostem v okolici.

www.dnevnik.si/1042949722/lokalno/ljubljana/avtocestne-mere-novega-krizisca-pri-iliriji
... See MoreSee Less

View on Facebook

Namesto selfie sticka... 😉 ... See MoreSee Less

View on Facebook

😍 Vpogled v vizijo, da bi središče Ljubljane spet preplavila kolesa...Takole so bile včasih postavljene pokrite kolesarnice na centralni tržnici v Ljubljani.
Bi lahko Mestna občina Ljubljana na hitro uredila prvo pokrito in varovano kolesarnico? Več o tem jutri.
... See MoreSee Less

View on Facebook

Lepo je, če želijo mestne oblasti s širino kolesarske steze pokazati, da je kolo enakovredno avtomobilom. Ampak, mnogo bolj pomembno je, da v to prepričaš tudi uporabnike motornih vozil. ... See MoreSee Less

View on Facebook

Kdo pravi, da je v/po dežju treba kolesariti po pameti?! ... See MoreSee Less

View on Facebook

Nekoč bo prišel dan, ko bo MOL priznal napako in prometno varnost šibkejših udeležencev v prometu obravnaval enakovredno z ostalimi udeleženci. Ampak danes še ni ta dan... ☹️⚠️ Odgovor OGDP MOL na svetniško pobudo o varni ureditvi križišča med Rojčevo in Pokopališko ulico.
Dvignjenega križišča ne bo, ker bi predstavljalo MOTNJO ZA VSE udeležence v prometu in MOTNJO v urejanju prostora.
Bodo pa odstranili kante za smeti, ki ovirajo pogled.
Naj še dodam, da smo pešci, kolesarji in otroci prav tako udeleženci v prometu, enakovredni in enakopravni z ostalimi, in za nas dvignjeno križišče ne bi predstavljalo MOTNJE, nasprotno - predstavljalo bi predvsem IZBOLJŠANO VARNOST.
Lista kolesarjev in pešcev Ljubljanska kolesarska mreža
... See MoreSee Less

View on Facebook

Kot člani Koalicije za trajnostno prometno politiko tudi mi stojimo za tem argumentiranim odzivom na čudne zahteve Občina Škofljica, ki pogojuje nagradnjo železniške proge z obvoznico.

Naj še dodatno poudarimo, da je pomemben del multimodalnega trajnostnega prometa tudi kolesarjenje, saj predstavlja pomembno prevozno sredstvo do/od železniških postajališč, hkrati pa je kolesarjenje lahko alternativa avtomobilu tudi na srednje dolge razdalje (še posebej v dobi e-koles). Iz Škofljice do središča Ljubljane ni niti 10 kilometrov, vendar pa danes pot ob železnici niti ni v celoti asfaltirana, osvetljena in označena.

Avtomobilski promet bomo zmanjšali samo tako, da se del teh uporabnikov preusmeri na alternativna prevozna sredstva. Zato namesto novih cest in širitev cest potrebujemo:

✅ sodobno železniško progo s taktnim voznim redom in pogostimi odhodi vlakov,
✅ krajše potovalne čase vlakov,
✅ dobro lokalno dostopnost do železniških postajališč s kolesom, peš in drugimi oblikami mikromobilnosti,
✅ zadostne in varne parkirne kapacitete za kolesa,
✅ dostopnost postajališč za osebe z ovirami v mobilnosti,
✅ daljinske kolesarske povezave, ki so zvezne, varne, udobne.

Upamo, da bodo župani čim prej ugotovili, da je železnica rešitev in ne problem!

Ministrstvo za infrastrukturoTrenutno po dolenjski železnici jutranji konici v Ljubljano prispe 8 vlakov iz Grosupljega, ki prepeljejo pribl. 2000 potnikov. Na delo se le iz 7 občin ob železnici v Ljubljano vozi več kot 15.000 ljudi.
‼️Dvotirna železnica s taktnim voznim redom bi lahko omogočila prevoz več kot 20.000 potnikov!
Koalicija za prometno politiko podpira načrte za nadgradnjo regionalne železniške proge in se čudi županu, ki vztraja pri - obvoznici. 🤷‍♀️

Več v odzivu:
www.cipra.org/sl/novice/dejstva-ki-jih-ne-moremo-obvoziti

#KTPP Ministrstvo za infrastrukturo Ministrstvo za okolje in prostor Občina Škofljica Plan B za Slovenijo - mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj
... See MoreSee Less

View on Facebook

Tudi v Ljubljani so želje po avtocesti skozi mesto, le da za razliko od vse več evropskih mest, ki gradijo KOLESARSKE avtoceste, pri nas načrtujejo dodatne pasove za avtomobile. ☹️ ... See MoreSee Less

View on Facebook

Krožišče pri RTV smo omenili kot pozitiven vidik prenove Tavčarjeve (predvsem z vidika vzpostavitve kolesarjenja v vse smeri), a to ne pomeni, da je ureditev optimalna. Ena od težav je omenjena v spodnji odmevni objavi, s katero se seveda strinjamo. Naravnost neverjetno, kako onesnaženo je naše mesto in naša država z oglasnimi prostori, čeprav ne malokrat tudi na račun varnosti ljudi.

Nadalje, na podlagi mnenj in opažanj kolesarjev menimo tudi, da bi krožišče bilo boljše, če bi imelo rdeče kolesarske površine za boljšo vidnost ter dvignjene prehode za umiritev hitrosti, saj vozniki pogosto izsilijo prednost kolesarjem med zapuščanjem krožišča.

Mestna občina LjubljanaNa Twiterju smo opazili spodnjo fotografijo. Prenovljeno krožišče na Kolodvorski v Ljubljani, kjer so postavili nov reklamni pano, ki izrazito zmanjšuje varnost v prometu, tako za avtomobile, kolesarje, kot tudi za pešce.
Ne samo, da masovno postavljanje različnih reklamnih panojev v Sloveniji kazi našo državo, v zadnjem času opažamo, da tudi brezsramno in drastično zmanjšujejo prometno varnost.

Mestna občina Ljubljana, Agencija za varnost prometa, kako lahko to dopuščate?
... See MoreSee Less

View on Facebook

S prenovo Tavčarjeve smo kolesarji pridobili naslednje pozitivne spremembe:

✅krožišče pri RTV, ki omogoča kolesarjenje v vse smeri in varnejše kolesarjenje,
✅ dvosmerni kolesarski promet v enosmerni Cigaletovi,
✅ varnejše križišče Tavčarjeve in Miklošičeve,
✅ločeno kolesarsko "stezo", ki načeloma omogoča varnejše kolesarjenje.

❌Ne moremo pa mimo največjega minusa te prenove, in sicer, da Tavčarjeva ostaja enosmerna tudi za kolesarje, hkrati pa ostaja dvopasovna cesta in to brez rumenega pasu za avtobuse. Absolutno se ne moremo strinjati s pojasnilom Mestna občina Ljubljana, ki je sledeče:

"Prišlo je do spremembe projekta. Prenovljena ureditev sledi ciljem trajnostne prometne politike in zagotavlja varno prevoznost oziroma varno prehodnost tega dela mestnega središča. Zagotavlja kroženje peš, kolesarskega in motornega prometa na tem območju, stalen varen dostop do vseh naslovov tako za stanovalce kot vse druge uporabnike in za vse potrebe na tem območju.
Kolesarji, ki bodo prihajali z južnega dela Slovenske ceste, bodo zavili na Dalmatinovo, po njej bodo peljali tudi tisti, ki bodo prihajali z Gosposvetske ceste. Po Tavčarjevi bi se v smeri proti RTV peljali samo kolesarji, ki bi pripeljali s severa po Slovenski cesti. Teh ni veliko, zato kolesarska steza v obe smeri ni smiselna. Dodatno pojasnjujemo, da kolesarji s severa naredijo 60 m daljšo pot da pridejo do Dalmatinove."

Mnenje LKM: Če kolesarji ne morejo v obe smeri in če avtobusni promet nima prioritete, potem ureditev se facto ne more slediti ciljem trajnostne prometne politike. Zanima nas, ali je občina opravila štetje kolesarjev, da trdi, da kolesarjev s severne strani Slovenske ceste proti Tavcarjevi ni veliko? Gre za glavni kolesarski koridor in prepričani smo, da je kolesarjev, ki bi šli proti pomembnim ciljem, kot so sodišče, RTV itd., veliko. Tudi ni res, da naredijo 60 m daljšo pot. Če želijo priti do RTV, je pot daljša za natanko 150 m (450 m vs. 300 m) in še en dodaten semafor.

Želimo si, da bi občina upoštevala predloge projektantov, ki kot kaže vedo več o ciljih trajnostne prometne politike kot občina sama, ter upoštevala mnenje deležnikov in prebivalstva🤔
... See MoreSee Less

View on Facebook

Ko kolesarsko stezo spelješ skozi skladišče "urbanega pohištva"... ... See MoreSee Less

View on Facebook

Je na sliki najkrajša kolesarska steza v Ljubljani ali kdo pozna še krajšo? ... See MoreSee Less

View on Facebook

Kolesarji mnogokrat zaidemo s svoje “idealne linije”, a so razlogi za to večkrat povsem drugačni, kot pri ostalih udeležencih v prometu. Sporočilo predvsem voznikom motornih vozil je, da se kdaj pa kdaj postavijo v kožo kolesarja in bo mnogo več razumevanja. ... See MoreSee Less

View on Facebook

Dobro opisano, smo veseli nove FB strani, ki opozarja na prometne nesmisle v Ljubljani👍 Po našem mnenju gre za velik simbol proavtomobilskega razmišljanja v Ljubljani - motornemu prometu najkrajšo, najlažjo in najširšo pot, pešce in kolesarje pa skrijmo nekam spodaj, saj se imajo čas sprehajati in kolesariti - pa gre za projekt 21. stoletja! Pot kolesarjev je skoraj za polovico daljša (490 proti 350 m), ob tem imamo še eno prečkanje semaforja več (ker nas pot privede na drugo stran, če gledamo npr. z Njegoševe) ter višinsko razliko, ki za mnoge ni nezanemarljiva. To vse je izredno problematično, še preden pride v enačbo zaprtje dvigala in poti. V sklopu ene od protestnih voženj po notranjem obroču smo posneli tudi video, kjer je jasno razvidno, v kakšnem podrejenem položaju smo. youtu.be/EmW1ztcwCpY?t=157 Mestna občina Ljubljana, predlagamo ponovno, da se zariše kolesarske pasove na zgornjem nivoju mostu in tako da enakopravne možnosti mobilnosti vsem udeležencem.Tegoba 008 – Kolesarska pot Fabianijev most
Leta 2018 je MOL začela s prenovo verjetno najbolj znane tovarne v Sloveniji, znamenite Cukrarne. Ta je izjemno pomembna iz mnogih pogledov in kot taka zasluži največje spoštovanje in sploh kvalitetne obnovo, ki ji bo omogočila življenje za naslednjih 100 let. In, kot kaže bo takšne tudi deležna.
Žal pa je del te prenove tudi Fabianijev dvoetažni most. Ta je leta 2012 po več desetletjih povezal Roško in Njegoševo cesto. Za avtomobilski promet ta most pomeni bistveno skrajšanje poti in tako je posledično tudi precej preusmeril prometne tokove v mestu. Kljub zelo kvalitetni izvedbi križišč na obeh straneh mostu, pa za kolesarje in pešce, ta predstavlja bolj grenko zgodbo. Oboji so se namreč prisiljeni precej strmo spustiti na spodnji nivo, kar pa je bilo najprej zamišljeno sploh izključno s stopnicami in dvigalom. K sreči, so na občini naknadno dodali zelo dobro zarisano in široko vijugasto pot, a so nasprotno, kot pri mostu, tu pozabili na oba konca te poti, sploh spodnji je bil izjemno nepregleden, ter nevaren.
A naša tegoba danes ni več tisto nevarno stekališče, kajti ob začetku prenove stavbe, so pot zaprli in zadnji dve leti s kolesom ni več mogoče iz Roške na Njegoševo, ki tvorita pomembno kolesarsko tangento med Rudnikom in Bežigradom. Tako je potrebno delati precejšen ovinek, preko neštetih semaforjev. Žalostno, ampak realnost s katero se kolesarji v Ljubljani redno soočajo.
Naša tegoba je tudi ta stihijski pristop, ko je bil ta prehod več, kot očitno sekundarnega pomena. Ko želi kolesar iz kolesarske steze na križišču, ki je res POHVALNA, priti do tega prehoda, pravzaprav prevozi pločnik in s tem stori prekršek. Če ima do kakšno tako izkušnjo na tej točki naj seveda dvigne roko.

Želimo si, da do takih situacij ne bi prihajalo, na avtomobilskem mostu je očitno več, kot dovolj prostora še za kolesarski pas, ki bi omogočil direktno vožnjo, a občina žal na to ne pristane.

#ljubljana
#poljane
#roška
#poljanska
#cukrarna
... See MoreSee Less

View on Facebook

Ste vedeli, da polovica danskih šolarjev uporablja kolo za prevoz v šolo? Prav tako je kolo zelo priljubljen način prevoza na delo večine skandinavskih politikov. Zato se je potrebno zamisliti nad trditvijo Mestna občina Ljubljana , da kolo ni najbolj primerno prevozno sredstvo za zimske razmere. Ker vemo, da na severnem delu Evrope kraljujejo zimske razmere, lahko zaključimo: ni bolj ali manj primernega prevoznega sredstva. Je le bolj ali manj primerna infrastruktura in njeno vzdrževanje. ... See MoreSee Less

View on Facebook

Takole je kolesarska gverila v Bruslju vzela varnost v svoje roke. Navdihujoče. 💪 ... See MoreSee Less

View on Facebook

Ste vedeli, da je kolo najbolj učinkovito prevozno sredstvo? Po mnenju mnogih celo najbolj učinkovit stroj, ki ga je izumil človek. Če kalorije potrebne za vožnjo pretvorimo v gorivo (bencin ali dizel) bi s petimi litri naredili okoli 5.000 km, kar je 50x več kot z osebnim vozilom.

www.drmirkin.com/fitness/bicycles-are-most-energy-efficient.html
... See MoreSee Less

View on Facebook

Včasih se zdi, da so graditelji kolesarske infrastrukture odraščali v bike parku. ... See MoreSee Less

View on Facebook

Po obnovi so pločnik pred Petrolovim bencinskim servisom označili kot kolesarsko stezo. Sklepamo, da bo zdaj trda predla pešcem, ki se bodo morali po “kolesarski stezi, ki izgleda kot pločnik” prebiti skozi ta del. Kako bo Mestna občina Ljubljana pojasnjevala tole “ureditev”, ko pride kaka inštitucija preverjat upravičenost porabljenih evropskih sredstev namenjenih kolesarski infrastrukturi?!
Foto: @Matjaž Kobal
... See MoreSee Less

View on Facebook

Vsako leto nam prinese polno novih kolesarskih izumov in drugih pripomočkov. Za katerega od naštetih se boste najprej ogreli? ... See MoreSee Less

View on Facebook

Infrastrukturna rešitev, da te srat prime... 😖😂 ... See MoreSee Less

View on Facebook

O kolesu kot ne najbolj ustreznem prevoznem sredstvu za pozimi 🧐Del odgovora OGDP MOL na svetniško vprašanje Milana Jakopoviča glede neustreznega odstranjevanja snega s površin za pešce in kolesarje ❄️❄️❄️.
⚠️ Med drugim pristojni ugotavljajo, da kolo pozimi ni najbolj ustrezno prevozno sredstvo.
▶️ Le zakaj? 🤔
▶️ Morda zaradi kupov snega, narinjenih na kolesarske steze? 🤔
▶️ Morda zaradi prioritetne lestvice opravil zimske službe, ki sodi v srednji vek? 🤔
▶️ Morda zato, ker sneg na kolesarskih stezah ponekod ostane še debel teden po sneženju? 🤔
Vse to ravno ne prispeva k priljubljenosti zimskega urbanega kolesarjenja.
... See MoreSee Less

View on Facebook

Čeprav je prenova Tavčarjeve ulice prinesla grenko razočaranje, ker ostaja dvopasovna in enosmerna tudi za kolesarje, pa so stranske ulice (npr. že včeraj prikazana Cigaletova) dobile izboljšave. Drugi primer dobre prakse je na Miklošičevi cesti, kjer je bil prej povsem nesmiseln in odvečen desni zavijalni pas, ki je grobo presekal kolesarski pas, vozila pa so čakala v kolesarskem žepu. Danes je tu samo en pas, kot se spodobi za cono 30 v mestnem središču, kar omogoča precej bolj varno kolesarjenje skozi križišče. 👍 Mestna občina Ljubljana ... See MoreSee Less

View on Facebook

Rešitev se vedno najde, če je želja. Včasih sicer izven okvirja... 😂 ... See MoreSee Less

View on Facebook

Začnimo novo leto s pozitivnimi novicami - zelo pozdravljamo, da je Cigaletova ulica po novem dvosmerna za kolesarje! Mestna občina Ljubljana 👍🚲🚲 ... See MoreSee Less

View on Facebook

Leto 2020 bo šlo v zgodovino tudi po tem, da je zanimanje za kolesarjenje eksplodiralo v dotlej nuslutene dimenzije. V Ljubljanski kolesarski mreži ne dvomimo, da se bo preporod nadaljeval tudi v letu 2021, ko pričakujemo mnogo veselih novic za kolesarje in druge privržence trajnostne mobilnosti in trajnostnega razvoja. Bo leto 2021 prvo, ko se bodo župani slovenskih mest na delo družno pripeljali s kolesom? Kaj pravi vaša kristalna krogla?

Srečno leto 2021, polno veselih novic vam želi Ljubljanska kolesarska mreža!
... See MoreSee Less

View on Facebook

KOLESARSKI DIPTIH - "DESNI DEL"

Prav po kolesarsko, brez izrecnega dovoljenja avtorja, a ob predpostavki, da nam gre za vsaj podobno, če že ne za isto "stvar", objavljamo iz novoletne izdaje Sobotne priloge časnika Delo "preplonkani" Kolesarski diptih Borisa A. Novaka. Žal nam format objave ne omogoča, da sočasno objavimo levi in desni del, zato ju objavljamo zaporedoma. Za pravo branje bo torej potrebno vseeno seči po omenjeni izdaji Sobotne priloge.

"Levi del" je objavljen v predhodni objavi.

NEZNANSKA KOLESARKA

Prvič sem jo zagledal, čudež na kolesu,
med demonstracijami pred Državnim zborom,
sonce med vranje črnimi lasmi, v resju
prvih zvezda; obljubljena lepšim prostorom,
je z ranjeno perutjo prhnila pred zborom
brutalnih specialce v temo za parkom.
Ostal sem sam, med kriki, grožnjami z zaporom.
NA SMRT ZALJUBLJEN V NEZNANO KOLESARKO.

Drugič sem jo zagledal, bežnost na kolesu,
v petek, ko smo pred portalom Parlamenta
brali Ustavo. Postava pa je po telesu
mladeniča štempljala otekline. Svetla pentlja
ji je zletela iz redečih kit, ko je ustnice spletla
z njegovimi in ga nazaj klicala z dihom, z zrakom ...
Trešči sem s ptičjih in dekliških kril ob zob cementa,
NA SMRT ZALJUBLJEN V NEZNANO KOLESARKO.

Tretjič pa kri na cesti in kristal lepote na kolesu,
ko so Volcje raztrgali središče mesta. Vsa zala
se je cik-cak prebila skozi patrulje, kot v plesu
nihala z boki in .... klicala? na pomoč? se je bala? ...
medtem ko ji je zlata krona gostih las vihrala
skozi čas. Šepal sem in ujel - le od kod znano starko?
Smehljala se je, ko sem šepetal, da sem - budala -
NA SMRT ZALJUBLJEN V NEZNANO KOLESARKO.

NORČEK! TUDI JAZ IŠČEM TEBE. Jecnil sem le: HVALA!
Stala sva, srečna, pod ozvezdnim nebesnim jarkom.
Prešinilo me je, da bomo zmagali. In stala
sva ta, star, nor poet in Smrt, strmeč za zadnjim žarkom
ŽIVLJENJA, UTELEŠENEGA V NEZNANSKO KOLESARSKO ...
... See MoreSee Less

View on Facebook

KOLESARSKI DIPTIH - "LEVI DEL"

Prav po kolesarsko, brez izrecnega dovoljenja avtorja, a ob predpostavki, da nam gre za vsaj podobno, če že ne za isto "stvar", objavljamo iz novoletne izdaje Sobotne priloge časnika Delo "preplonkani" Kolesarski diptih Borisa A. Novaka. Žal nam format objave ne omogoča, da sočasno objavimo levi in desni del, zato ju objavljamo zaporedoma. Za pravo branje bo torej potrebno vseeno seči po omenjeni izdaji Sobotne priloge.

NEZNANA KOLESARSKA

Prvič sem jo zagledal, čudež na kolesu,
med demonstracijami pred Državnim zborom,
sonce med vranje črnimi očmi, v kresu
prvih svetilk poletnega večera; z dobro
opremljeno postavo je zbežala pred odborom
oklepnih palicajev v somrak za parkom.
Obstal sem sam, med klici, gesli, glasnim korom,
NA SMRT ZALJUBLJEN V NEZNANO KOLESARSKO.

Drugič sem jo zagledal, nežnost na kolesu,
v petek, ko smo na ploščadi parlamenta
brali Ustavo, palicaji pa so na telesu
mladeniča trenirali prijeme. Svetla pentlja
ji je padala iz rjavih las, ko je razpletala
roke kot brv, brv za varno mesečevo barko...
Lebdel sem sredi senc, kresnic, kril s firmamenta
NA SMRT ZALJUBLJEN V NEZNANO KOLESARSKO

Tretjič pa, krik, razkrinkan hip resnice na kolesu,
ko je Hud Pes zaprl Trg republike. Ta mala
je cik-cal prevozila barikade, kot v plesu
dihala z boki in ... kričala? pela? se smejala?
medtem ko ji je gosta krona zlatih las vihrala
skozi zrak. Lovil sem jo, a je nisem ujel le - znanko staro,
mladostno simfonijo, ki me je reže vprašala:
BORČI, SI ZALJUBLJEN V NEZNANO KOLESARSKO?

NORČEK! TUDI JAZ IŠČEM TEBE. Jecnil sem le: HVALA!
Na barikadah neprehodnosti, pred temnim jarkom,
sva naslutila dih Prihodnosti. Tam je čakala.
Zmagali bomo. Šepaje s starko pleševa za žarkom
DNE, UTELEŠENEGA V NEZNANO KOLESARKO ...
... See MoreSee Less

View on Facebook

MOGOČE ZVENI "SEKSISTIČNO", AMPAK O TEM DEKLETU OZ. ŽENSKI NE GRE ZAPISATI DRUGAČA KOT "BABA OD VRAGA - IN TO NA KOLESU!" K sreči jih je tudi pri nas veliko, tudi v LKM! ... See MoreSee Less

View on Facebook

Še en dokaz, da kolesarji nikogar ne izključujemo in toplo sprejmemo tudi umetnike, ki jih drugi ne razumejo. 😂 ... See MoreSee Less

View on Facebook

PODARITE LKM DO 0,5% SVOJE DOHODNINE

Od leta 2018 lahko tudi Ljubljanski kolesarski mreži podarite do 0,5 % svoje dohodnine! LKM se, poleg večinoma prostovoljskega dela, financira iz skromnih članarin, donacij ter priložnostnih projektov, tako da bodo kakršna koli dodatna sredstva močno olajšala delovanje društva in zagovorništva na področju kolesarjenja in trajnostne mobilnosti v Ljubljani. Navodila, kako to naredite (elektronsko, po pošti ali osebno), so objavljana na spletni strani Ministrstva za finance: edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=namenitev_dela_doho...

Če se odločite nameniti del dohodnine, morate to storiti do konca tekočega leta. LETOS IMATE ČASA SAMO ŠE NEKAJ DNI!

Vsak zavezanec za dohodnino lahko del svoje odmerjene dohodnine (do 0,5 %) nameni za donacijo organizacijam, društvom, ki delujejo s splošno koristnim namenom. Donacija ne vpliva na višino vračila ali doplačila dohodnine za zavezanca. Tisti, ki se odloči za ta način doniranja, ne bo v ničemer finančno prikrajšan. Če se za donacijo ne odloči, gre 0,5% od odmerjene dohodnine v proračun RS.
... See MoreSee Less

View on Facebook