NAJNOVEJŠE OBJAVE

Se vam je kdaj zgodila tako velika krivica, da je nikakor niste mogli zadržati le zase? Če imate smisel za humor in ste kaskader, pa lahko rata takle filmček. 🤣💪👍

www.youtube.com/watch?v=bzE-IMaegzQ
... See MoreSee Less

View on Facebook

Dan brez smeha je izgubljen dan...

www.youtube.com/watch?v=rrVbJ3lZDys
... See MoreSee Less

View on Facebook

Super pridobitev! ... See MoreSee Less

View on Facebook

Ko barvanje cestnih oznak prepustimo golfistu... 😂 ... See MoreSee Less

View on Facebook

Ob neverjetnih uspehih naših kolesarjev ne smemo pozabiti tudi na drugi, ne tako športni vidik kolesarjenja:

"Grm pripoveduje o trdni povezavi medrekreativnimi in vrhunskimi športniki ter dodaja, da ne smemo pozabiti tudi na kolo kot prevozno sredstvo. »Kolesarjenje je način življenja. Nekaj narediš zase in za svoje okolje ter za svoje naslednike. Kolo je na prvem mestu okolju prijazno sredstvo, zato je nujno razmišljati o mobilnosti na dveh kolesih in širšem pogledu na kolesarjenje,« opozarja."

Upamo in pričakujemo, da bodo športni uspehi pripomogli k boljšemu razumevanju in uveljavljanju kolesarjenja kot resne oblike mobilnosti v Sloveniji in da temu primerno sledi tudi infrastruktura in zakonodaja!
www.dnevnik.si/1042938359/sport/ostali-sporti/kolesarstvo/slovenija-kolesarska-dezela
... See MoreSee Less

View on Facebook

ETM 2020: S KOLESI SMO SPOZNAVALI LEPOTE IN ZNAMENITOSTI LJUBLJANSKEGA BARJA

Kljub epidemiji COVID-19 je LKM, v sodelovanju s HUD Karel Barjanski iz Borovnice in Krajinskim parkom Ljubljansko barje v okviru ETM 20220 izvedla že tradicionalni kolesarski izlet po Ljubljanskem barju. Zaradi znanih razlogov smo letos udeležbo omejili in skrbno pazili na to, da so se vsi udeleženci držali priporočil za zmanjšanje možnosti prenosa virusa SARS CoV 2.

Sonce je ravno pregnalo meglice iznad Tromostovja ko smo v soboto, 19. 9. 2020 krenili na pot. Ta nas je vodila mimo Trnovske cerkve na Barjansko cesto, potem pa po Poti tovarištva in spominov do Ceste v Gorice, na kateri smo se ustavili ob kanalu Curnovec, s katerim se je leta 1862 začela sprememba močvirja južno od Ljubljane v mozaično kulturno krajino travnikov, pašnikov, njiv, vrtov, grmičevja in posameznih skupin dreves ter številnih osuševalnih kanalov Ljubljanskega barja. Spoznali smo osnovne značilnosti poplavnega gozda.

Na glavno cesto Brezovica - Podpeč smo se na kratko priključili v Vnanjih Goricah in nadaljevali po makadamskem kolovozu proti Podpeči. Vmes smo se ustavili ob stari strugi Ljubljanice in izvedeli, da je bila Ljubljanica že od nekdaj pomembna plovna pot, ki so ji Rimljani, ko so prišli v naše kraje, spremenili strugo tako, da so iz podpeški marmor lažje prevažali za gradnjo Emone. Reka je tudi izredno pomembna z arheološkega vidika, saj so v njej poleg ostankov plovil in tovora odkrili tudi dragocene predmete, ki so jih od bronaste dobe dalje kot obredne daritve metali v reko.

Po prečkanju slikovitega mostu v Podpeči smo zavili proti naravnemu spomeniku Podpeško jezero, kjer nam je Barbara iz Krajinskega parka Ljubljansko barje razložila nastanek Ljubljanskega barja, njegov pomen za rastlinski in živalski svet ter vplive posegov ljudi na njegovo podobo, eko-sistemske funkcije in habitate.

Pot smo po cesti Podpeč - Borovnica nadaljevali do podhoda pod železniško progo, kjer smo zavili na makadam, se ustavili in izvedeli kako je potekala gradnja železniškega nasipa čez Ljubljansko barje, kako so železni železniški most, katerega obrise smo lahko jasno videli, v času II. svetovne vojne neuspešno napadli partizani in kako se je fašistični okupator maščeval z ustrelitvijo nedolžnih žrtev.

Naslednji postanek je bil v naravnem spomeniku Goriški mah, kjer je še mogoče videti sestoje šote, jelš, borovcev in brez, ki so nekoč kot nizko barje prekrivali precejšen del nekdanjega močvirja, na katerem je bilo nekoč tudi obsežno visoko barje, ki pa je zaradi rezanja šote kot kurjave za ogrevanje in goriva za pogon lokomotiv in parnikov, do konca 19. stoletja popolnoma izginilo.

Mozaična krajina ljubljanskega barja je bila lepo vidna na njegovem Borovniškem delu. Mimo nasada ameriških borovnic, ki jih tu gojijo že slabega pol stoletja, smo se v vasi Pako kratko, a strmo vzpeli na zaradi ob koncu II svetovne vojne porušen mogočni Borovniški viadukt opuščeno traso Južne železnice in s slikovitega opečno-kamnitega Paškega viadukta občudovali Ljubljansko barje, ki se je kopalo v jesenski sončni svetlobi, Polhograjske dolomite ter Grintavce, Karavanke in del Julijskih Alp. Malo naprej smo ob prehodu v Borovniško kotlino s pogledom nazaj uzrli tudi očak Triglav.

Po slabih treh prekolesarjenih kilometrih po trasi nekdanje Južne železnice so se ustavili pri njeni edini ohranjeni in obnovljeni železniški čuvajnici . Jože Zorman nas je seznanil z njeno vlogo ter zgodovino Borovniškega viadukta, v času njegove gradnje v sredini 19. stoletja največjega železniškega viadukta vsaj v Evropi, ki je bil v več fazah z različnih vojskujočih se strani porušen med II. svetovno vojno, po vojni pa so namesto njega zgradili obvozno progo od Preserij do Brega pri Borovnici in nato ob obronkih Borovniške kotline.

Po kolovozu, ki poteka po trasi nekdanje "nemške obvozne proge", k katero so Nemci po porušenju viadukta vzpostavili zasilni železniški promet, smo se spustili v Borovnico, se za kratko ustavili pri edinem ohranjenem stebru nekdanjega mogočnega viadukta ter pot nadaljevali mimo ostankov nekdanje opekarne, ki je bila zgrajena zaradi gradnje viadukta in območja, kjer je bilo takoj po zaključku II. svetovne vojne največje taborišče za italijanske vojne ujetnike na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Odžejali smo se z izredno kakovostno pitno vodo Borovniškega vršaja pri vodarni, ki z vodo oskrbuje večino prebivalcev v občini Borovnica in velik del v občini Vrhnika. Ob začetku največjih nasadov borovnic v Sloveniji smo zavili levo in se po nekaj kilometrih vožnje s čudovitimi razgledi ustavili v Bistri.

Po okusnem kosilu v tamkajšnji gostilni se je večina odločila, da se bo s kolesom vrnila v Ljubljano, nekaj pa si nas je ogledalo prometno zbirko v Tehniškem muzeju Slovenije, kjer smo se še posebej pomudili pri zbirki koles, ki prikazuje celoten razvoj kolesa od "tekalnega stroja", preko velocipedov in "safety bike" do sodobnih cestnih, gorskih, mestnih itd. koles. Vmes pa smo s pomočjo sodobnih tehnologij spremljali napeto dogajanje na kronometru Tour de France.

Ker je bilo v kombiju, sicer namenjenem prevozu koles, dovolj prostora za vse, ki smo obiskali Tehniški muzej Slovenije, nas je ta popeljal nazaj v Ljubljano.

I
... See MoreSee Less

View on Facebook

Hvala za lepe besede udeležencev! ... See MoreSee Less

View on Facebook

Predlog za Mestna občina Ljubljana: kaj ko bi v znak poklonu vožnji Primož Roglič na Dirki po Franciji, kolesarski semafor na Bavarcu preklopili na rumeno? Ne za vedno, samo za toliko dni, kot je vozil v rumenem. Verjamemo, da bi bil to slikovit poklon slovenskim kolesarjem. 👍 ... See MoreSee Less

View on Facebook

Veliko se da, če je želja... ... See MoreSee Less

View on Facebook

Lepo je videti fotografsko razstavo, posvečeno kolesarjem! Mestna občina Ljubljana Ste si jo že ogledali? #ETM #evropskitedenmobilnosti ... See MoreSee Less

View on Facebook

Ljubljana Evropski teden mobilnosti doživlja drugače. Večina evropskih mest kolesarjem v tem tednu nameni malo več prostora, Ljubljana pa... ☹️

www.facebook.com/1208259072672730/posts/1708232212675411/?vh=e&extid=aTS6rlnyyXjlR9sh&d=n
... See MoreSee Less

View on Facebook

Uspehi nogometne reprezentance so nam prinesli Stožice, uspehi Petre Majdič Nordijski center v Planici, Tina Maze je Korošcem prinesla obljubo o avtocesti...

Kaj sledi letom uspehov slovenskih kolesarjev?! 🤔
... See MoreSee Less

View on Facebook

Nadaljujemo s prometnimi dilemami. Na Celovški cesti je talna oznaka izbrisana, kolesarjem namenjen prostor pa ni na vozišču za motorna vozila. Ali v tem primeru kolesar upošteva prvi semafor? Ali zgolj tistega, ko sledi (in je posebej za kolesarje)?

1) za kolesarja velja le signalizacija (talna in verikalna), ki je namenjena le za kolesarje (love)

2) kolesar mora upoštevati tudi signalizacijo za motorna vozila, zato ustavi ob prvem semaforju (angry)

3) ne eno, ne drugo, tega se ne da enostavno razložiti (haha)

Kot vedno, vabljeni, da v komentarju podrobno pojasnite pravo rešitev ali nam posredujete svoje dileme.
... See MoreSee Less

View on Facebook

Dirka po Franciji zadnji teden postreže z najtežjimi etapami. Če bi imeli priložnost katerega od kolesarjev s francoske pentlje zapeljati skozi Ljubljano, kako bi sestavili etapo, da bi ga spomnili na zadnje dni te dirke? Kateri odseki bi bili obvezni, da pokaže iz kakšnega testa je? In bodite previdni pri željah... nikoli ne veste - mogoče se vam nekoč uresničijo! ... See MoreSee Less

View on Facebook

Če bi kdo kaj vedel...[POZIV PRIČAM IN UDELEŽENEMU KOLESARJU]
21. 8. 2020, okoli 14. ure se je na pločniku ob Litostrojski cesti v Ljubljani zgodila prometna nesreča med dvema kolesarjema.

V nesreči je bila kolesarka poškodovana, drugi udeleženec (moški, star okoli 60 let), pa je s kraja odpeljal oziroma si kolesarja nista izmenjala podatkov.

Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče naprošamo vse, ki bi karkoli vedeli o prometni nesreči, da pokličejo na št. 113 ali Policijsko postajo Ljubljana Šiška na št. 01/583-37-00.

Prav tako pozivamo neznanega kolesarja, da pokliče na eno izmed navedenih številk, ali se oglasi na Policijski postaji Ljubljana Šiška, Podutiška cesta 88, Ljubljana.

Hvala, ker delite.
... See MoreSee Less

View on Facebook

Kdaj se pravzaprav konča kolesarska steza? Odgovor strokovnjaka: Vsak začetek in konec površin, kot so kolesarska steza ali pot, ločena pasova za pešce in kolesarje, površina za promet pešcev in kolesarjev, je treba označiti s prometno signalizacijo (prometni znak ali oznaka na tleh). Če je na neki trasi označen začetek kolesarske steze, ne pa tudi njen konec, potem ni jasno, kje se steza dejansko konča. V prikazanem primeru gre za ločena pasova za pešce in kolesarje, kjer ločilna črta nenadoma izgine, prav tako pa tudi urejena površina za kolesarje. Čeprav bi kolesar lahko nadaljeval po skupni površini (do mesta, kjer postane iz ureditve jasno, da ni več skupne površine) je bolje, da se čimprej prestavi na cestišče, seveda, če to ni močno obremenjeno z motornim prometom.

Zaključili bi: v primeru, ko je očitno, da pristojni niso (primerno) označili prometnih površin, se ravnajte po lastni presoji ter predvsem poskrbite za varnost. Zmanjšajte hitrost, bodite še bolj pozorni na pešce, ob srečanju jim namenite nasmeh. Kaj je izgubljena minuta v primerjavi z vrnjenim nasmehom?!
... See MoreSee Less

View on Facebook

Mestna občina Ljubljana, Europlakat Slovenija se pridružujemo pobudi in dodajamo še eno lokacijo enakega plakata na na Šmartinski cesti pri BTC, baje se pa še en skriva na Celovški!
Kolesarji, če opazite še kakšno podobno nevarno neumnost, ki spravlja v nevarnost kolesarje in onesnažuje javni prostor, prosim javite!Prosim Europlakat Slovenija in Mestna občina Ljubljana, da s kolesarske steze pri WTC Ljubljana ob Dunajski cesti umakneta oglasno mesto.
Le-to posega v območje, ki je namenjeno izključno kolesarjem in s tem povzroča nevarnost.
Hvala.
... See MoreSee Less

View on Facebook

Odlična kolumna dr. Marka Kovača z Institut "Jožef Stefan" o vsakodnevnih težavah in ugankah, s katerimi se srečujemo kolesarji na kolesarski infrastrukturi v Sloveniji, vprašljivem pristopu stroke oz. odločevalcev k zagotavljanju varnosti kolesarjev ter posledicah za celotno družbo.
tl.finance.si/8965661/Kdo-ubija-kolesarje
... See MoreSee Less

View on Facebook

Kolesarstvo je te dni osrednja tema. Tudi prostori za parkiranje koles pokajo po šivih. Kot bi vsi želeli pokazati, da so tudi oni del pelotona. Upamo, da ne bo šlo tako daleč, kot na spodnji sliki, ko se tudi vozniki osebnih vozil premaknejo na kolesarsko stezo. Mogoče želijo zgolj biti del karavane, trenda... 🤣 ... See MoreSee Less

View on Facebook

Nadaljujemo z za kolesarje zahtevnimi prometnimi rešitvami v Ljubljani. Marko nam je poslal vprašanje, kako ravnati v primeru, ko se kolesarska steza združi s pločnikom in ni nobenega prometnega znaka:

1) kolesar lahko nadaljuje po pločniku dokler ne naleti na prometni znak, semafor ali označbo (zebro), ki jasno kaže, da se nahaja na območju namenjeno izključno pešcem (kliknike love)

2) kolesar mora takoj sestopiti s kolesa (kliknine angry)

3) nobena ob zgornjih rešitev ni pravilna (kliknite haha)

Vabljeni, da v komentar napišete svojo rešitev ali misel.
... See MoreSee Less

View on Facebook

Prejšnji teden smo vam predstavili prometno ureditev na križišču Dolenjske ceste Peruzzijeve ulice in preverili kakšno je pravilno ravnanje kolesarja v taki situaciji. Dobra polovica je menila, da se mora kolesar pomakniti na štiripasovnico, malo več kot tretjina, da lahko nadaljuje z vožnjo po pločniku, peščica preostalih pa da mora kolesar svojo pot peš nadaljevati po pločniku. Podajamo odgovor strokovnjaka s področja prometne varnosti:

Z vidika prometnih predpisov je pravilen prvi odgovor. Kolesar lahko pripelje do križišča in nadaljuje vožnjo po desni strani voznega pasu skupaj z motornim prometom. Kolesar ne sme s kolesom zapeljati preko zebre saj gre za prehod za pešce. Pred prehodom lahko sestopi s kolesa in nadaljuje peš. Če potiska kolo ni več kolesar temveč pešec in se lahko giblje po vseh površinah brez omejitev. Vendar v konkretnem primeru peš hoja ob kolesu ni najbolj praktična. Nikakor pa ne sme voziti po hodniku za pešce, razen če je označena mešana površina (za kolesarje in pešce).

⚠️⚠️⚠️VENDAR, pa strokovnjak v takem primeru NE PRIPOROČA vožnje kolesarja po vozišču na tako prometni cesti kot je Dolenjska cesta - raje naj si v tem primeru poišče manj obremenjene ceste. Ocenjuje, da je do take ureditve, ki kolesarju omogoča zgolj nevarno varianto ali skrajno nepraktično (peš) nadaljevanje prišlo, ker infrastruktura še ni dokončana, obvozi pa niso označeni ali urejeni. Pravilnik s tega področja pravi, da kolesarja ni dovoljeno voditi v isti ravnini (kolesar na vozišču, kolesarski pas) z motornim prometom na cesti, kjer znaša povprečni letni dnevni promet motornih vozil nad določeno mejo (ki je presežena na tej cesti). V tem primeru bi morala ob projektiranju biti predvidena kolesarska steza.

❗️❗️❗️Iz odgovora bi povzeli naslednje: ko infrastrukturne rešitve kolesarje silijo na močno obremenjene ceste, kjer so objektivne nevarnosti za kolesarje velike, dobro premislite ali boste tvegali in se ravnali po predpisih ali pa boste izbrali katero od "nekulturnih", nepraktičnih ali časovno potratnih rešitev. Življenje je eno samo.

Mestna občina Ljubljana - življenje kolesarja v Ljubljani ni potica.
... See MoreSee Less

View on Facebook

Letošnja uspešnica na spletni strani Pobude meščanov Mestna občina Ljubljana je semafor na Bavarskem dvoru, ki ustvarja “rdeči val”. Že dolgo ni bilo o eni temi toliko pobud, a se pristojni ne dajo in ureditev ostaja zaenkrat nespremenjena. Meščan ga je poimenoval kar umetniška inštalacija, saj ugotavlja, da ga mnogi ne upoštevajo tudi zato, ker je postavljen na povsem neprimernem mestu in vožnja skozi rdečo ne predstavlja nobene nevarnosti za kolesarje ali pešce. Kljub temu močno odsvetujemo tako početje! Vendarle pa je odgovor MOL iz julija predstavil možnost, da se to uredi... ... See MoreSee Less

View on Facebook

Še en domiseln način kako umiriti kolesarje, da ne bi bili prehitri... 😂 ... See MoreSee Less

View on Facebook

V mestnih središčih je ena glavnih prednosti kolesa, da se lahko premikamo hitreje, kot z avtom, javnim prevozom ali peš. Da bi to prednost še povečali, v tujini mnoga mesta gradijo kolesarske avtoceste z zelenim valom. Mestna občina Ljubljana pa to vidi kot grožnjo. Spodnji odgovor paše v rubriko ‘Saj ni res - pa je!’ Vredno ga je arhivirati, saj bo za zanamce dragocen zgodovinski vir o razmišljanju oblasti v letu 2020. Podobno kot so pred 100 leti strah v kosti pešcev naganjali avtomobili, ki so se po ljubljanskih ulicah vozili z 20 kmh. ... See MoreSee Less

View on Facebook

Kolesarji v mestu večkrat naletimo na infrastrukturno/prometno rešitev, ki nas spravi v zagato, saj ne vemo, kako nadaljevati svojo vožnjo.

Vabimo vas, da nam posredujete slike takih točk, mi pa vam bomo, ob pomoči strokovnjaka, pojasnili, kakšna je pravilna rešitev, da ne kršite prometnih predpisov.

Za začetek prikaz položaja na Dolenjski cesti, kjer se kolesarska steza naenkrat konča, nadaljevanje pa ni označeno. Kakšno je po vašem mnenju pravilno nadaljevanje za kolesarja:
1) Kolesar čimprej, a najkasneje pri semaforju stopi s kolesa, se pomakne levo na vozni pas in nadaljuje po skrajnem desnem pasu štiripasovnice (kliknite na "love").
2) Kolesar takoj ob koncu črte stopi s kolesa in nadaljuje peš (ob kolesu) po pločniku (kliknite "angry")
3) Kolesar lahko nadaljuje z vožnjo po pločniku, saj ni označeno, da je konec kolesarske steze (kliknite "haha")

Vabimo vas, da v komentarju napišete tudi kakšno drugo rešitev.
... See MoreSee Less

View on Facebook

Tour de France ima prav gotovo zelo raznoliko glavnino (peloton), a ne tako, kot jo lahko dnevno srečamo v mestih. Koliko od spodnjih vlog v mestnem pelotonu ste doslej že opravljali? Poznate 12/12 junaka?! ... See MoreSee Less

View on Facebook

Se strinjamo!Ljubljana, Slovenia, križišče Celovška-Bleiweisova. V pasu med cesto in kolesarsko stezo, ki bi moral biti namenjen izključno prometni signalizaciji Mestna občina Ljubljana daje prednost oglasnim panojem. Tu avtomobili zavijajo desno brez semaforja in namesto, da bi voznikom omogočili pogled na desno na kolesarje in pešce, jim prvenstveno ponudijo oglase. Skregano z vsako logiko prometne varnosti. Agencija za varnost prometa pa spi. Oglaševanje ob cestah se jim ne zdi problematično oziroma se vedejo, kot da ta problematika za njih ne obstaja. ... See MoreSee Less

View on Facebook

Primer manjšega kraja iz naše soseščine, kjer se kolesarska infrastruktura gradi za statistiko in ne za kolesarje. Upamo, da bo imela čim manj posnemovalcev. ... See MoreSee Less

View on Facebook

Če mislite - bližje ko je kolesar robu cestišča, varneje je zanj - pomislite še enkrat.

youtu.be/BapFZkvQHmY
... See MoreSee Less

View on Facebook

Poznate tisto, ko so Američani vložili milijone dolarjev za rešitev problema kemičnega svinčnika v vesolju (navadni ne piše, ker potrebuje gravitacijo). Rusi so medtem uporabljali svinčnik (grafitni). Naj bi bil le mit...

Tole pa ni mit, ampak realnost:
... See MoreSee Less

View on Facebook

... in najkrajša kolesarska steza. V Veliki Britaniji. Imamo mi kakšno krajšo? 🤔 ... See MoreSee Less

View on Facebook

Nadaljujemo z navdihujočim primerom nakupovalnega središča v švicarskem Zürichu, ki dokazuje, da najbogatejše in najrazvitejše države niso tiste, kjer se ne glede na namen in dolžino poti uporablja največ avtomobilov, ampak je poudarek na trajnostni mobilnosti. 🚎🚲🚶

Sihlcity v Zürichu je veliko središče za nakupovanje in zabavo, ki prav tako kot ljubljanski NS Rudnik leži na jugu mesta in ob AC priključku, tukaj pa se podobnosti končajo.

Odločilni dejavnik je bilo integrirano prostorsko in prometno načrtovanje, saj je občina od investitorja že v okviru pridobitve gradbenega dovoljenja zahtevala:

✅ omejitev št. parkirnih mest (850), ki morajo biti plačljiva,
✅ gradnjo 600 PM za kolesa,
✅ zagotovitev dostave s kolesi,
✅ sofinanciranje tramvajske in avtobusne linije do NS v prvih dveh letih obratovanja,
✅ omejitev generiranja prometnih obremenitev na največ 8.800 vozil na dan.

NS je odlično povezano z regionalno železnico, avtobusom in tramvajem. Na območju so tudi rekreacijske površine za okoliško prebivalstvo.

Rezultati? Več kot 70 % poti do NS je opravljenih s trajnostnimi prevoznimi sredstvi, število dostav raste.

Primer kaže, kako pomembno je za trajnostno in kakovostno načrtovanje prostora sodelovanje lokalne skupnosti in investitorjev, v našem primeru zaradi železnice tudi države.

Mestna občina Ljubljana Supernova Ljubljana Rudnik Ministrstvo za infrastrukturo

www.eltis.org/discover/case-studies/sihlcity-impact-mobility-management-multifunctional-developme...

www.youtube.com/watch?v=fPVU5sdi_1Y
... See MoreSee Less

View on Facebook

V navdih Mestna občina Ljubljana in Supernova Ljubljana Rudnik ter ostalim nakupovalnim središčem (NS) predstavljamo primer dobre prakse iz bližnjega Gradca, iz nak. središča Murpark. Kjer ni vse podrejeno pločevini in kupcem z avtomobili, s tem pa je poskrbljeno za vse obiskovalce ne glede na starost, socialni status, zdravstvene omejitve itd. Da ne omenjamo kakovosti bivanja in preživljanja prostega časa. V premislek ob novici, da se na Rudniku gradi skoraj 2.000 novih parkirnih mest, možnosti za trajnostno mobilnost pa so izjemno slabe, kot smo že predstavili v nedavni objavi.

Gre za NS, ki je odlično povezano z vsemi prevoznimi sredstvi. 🚌🚎Dobesedno skozi NS vodi tramvajska proga, neposredno pred vhodom je avtobusno postajališče z več linijami, takoj za stavbo pa je še primestna železnica. Odhode JPP lahko preverimo na digitalnih zaslonih z realnimi podatki časov odhodov, vozovnice se lahko kupi tudi v NS.

🚲Za kolesarje je na voljo kolesarska garaža v pritličju garažne hiše, s kapaciteto več kot 250 koles, poleg tega pa še 150 mest na prostem. Na voljo je polnilnica za e-kolesa ter popravljalnica koles. Če kolesarje preseneti dež, dobijo v NS brezplačno pelerino. Do NS vodi urejena kolesarska steza.

🚗Tudi parkirnih mest za avtomobile je relativno veliko (okoli 2000), avtocesta je blizu, vendar je bistvo v tem, da imajo obiskovalci dobre in učinkovite alternative. Tako mnogo več ljudi izbere trajnostne načine mobilnosti kot bi, če teh alternativ ne bi bilo ali bile slabo urejene.👍
... See MoreSee Less

View on Facebook

Nekje v Romuniji ...

... je bila ljubezen do drevesa res velika.
... See MoreSee Less

View on Facebook

"Kljub prometnim preureditvam in novim pridobitvam za osebni motorni promet v ulici Bežigrad pa v projektu niso predvideli neprekinjenih kolesarskih povezav. Na južni strani ulice je po načrtih pod drevoredom speljana 1,25 metra ozka kolesarska steza, medtem ko je na severni strani ulice situacija za kolesarje še precej slabša. Od križišča z Dunajsko cesto pa vse do Hranilniške ulice kolesarskih površin ni in je bržkone pričakovati, da bodo kolesarji vozili po 2,5 metra širokem pločniku, nato po križišču s Staničevo ulico zapeljejo na ozek kolesarski pas na vozišču, ki se nadaljuje vse do križišča s Parmovo ulico.

V Ljubljanski kolesarski mreži so pričakovano do take rešitve kritični, saj bi po njihovem mnenju ob bogato odmerjenem prostoru za osebni motorni promet občina lahko veliko bolje poskrbela za kolesarje, v najboljšem primeru z obojestranskim kolesarskim pasom na vozišču. »Že po sami logiki trije razvrstilni pasovi za osebna vozila niso potrebni, če sta zdaj dva, pa je prometa že manj kot v preteklosti. Pomembno pa je, da po prometni študiji za to območje, ki jo je naročila občina, trije razvrstilni pasovi niso predvideni. Še več, v prometni študiji ni bilo predvideno niti prepovedano zavijanje v ulico Bežigrad, torej je bilo predvidenega več prometa, pa bi vseeno zadoščala obstoječa pasova. Zato menimo, da je odločitev za več razvrstilnih pasov neutemeljena, bi pa radi slišali razlago od načrtovalca, zakaj se je odločil za tri pasove.«

www.dnevnik.si/1042936140?fbclid=IwAR2BHBp3d1gxJQVfX2sGV-oPOaCYBhSPrhf__sTFqUlgLfQBVpqhylAb4zA
... See MoreSee Less

View on Facebook

Cestni Heroji o ranljivosti kolesarjev v prometu. Razumevanje ranljivosti posameznih vrst udeležencev v prometu naredi za varnost več kot gora predpisov. ... See MoreSee Less

View on Facebook

Zabavno ciničen pogled na kolesarjenje v otroštvu. Samo za odrasle!

www.youtube.com/watch?v=5tSLmlxwbB8
... See MoreSee Less

View on Facebook

Pravijo, da ni slabih razmer, ampak je to le izgovor za slabo opremljenost... ... See MoreSee Less

View on Facebook

Ni kaj dodati! Vseeno bodimo optimistični, saj se situacija kljub občasnim flopom zadeve premika na bolje, tudi v Ljubljani. Nas pa čaka še dolga, dolga pot, da si bomo lahko rekli kolesarjem prijazna država!
www.delo.si/sobotna-priloga/kolesar-se-zlasti-v-mestih-pocuti-kot-zmeden-pes-med-keglji-331531.html
... See MoreSee Less

View on Facebook