Ljubljanska kolesarska mreža

NAJNOVEJŠE OBJAVE

Sledilka nas je prijazno obvestila, da se te dni na Slovenski cesti pri Uršulinski cerkvi pod arkadami skrivajo policaji👮‍♀️👮. Namen je opozarjati kolesarje, da so v prekršku, ko prečkajo cesto (izven prehoda, torej od Kongresnega trga proti arkadam). Danes naj bi samo opozarjali, naslednje dni bodo kazni (ki res ni nizka, 160 EUR😱). ... See MoreSee Less
View on Facebook
ŽIVAHNA RAZPRAVA PO OGLEDU FILMA "WHY WE CYCLE"Ob zaključku konference "Mesta za podnebno nevtralnost", ki jo je ob svoji 10. obletnici delovanja organizirala mreža CIVINET Slovenija-Hrvaška-jugovzodne Evropa, katere ustanovni član je tudi LKM, je v petek, 24. 3. 2023, kolesarski župan Ljubljane Matej Praprotnik, med 9.30 in 12.00 v Kinodvor gostil udeležence konference. Za uvod so si ogledali odličen nizozemski dokumentarni film Why we cycle, potem pa je o sledila razprava z gosti: dr. Aljažem Plevnikom z UIRS, vodjo sektorja za vzgojo v cestnem prometu Agencije RS za varnost prometa dr. Matejo Markl, kolesarskim aktivistom Markom Jukićem in našo predsednico Leo Rikato Ružič. Če se večina filmov o fenomenu nizozemskega kolesarskega čudeža osredotoča predvsem na odlično kolesarsko infrastrukturo, kolesarjem prijazne in avtomobilom nenaklonjene prometne režime v mestih ter posebnostim nizozemskih koles, pa omenjeni dokumentarec zadevo obravnava dosti širše in bolj interdisciplinarno. Raziskave, v katerih so uporabniki in uporabnice koles na Nizozemskem s pomočjo pametnih telefonov posredovali podatke o svojih poteh, so presenetile tako načrtovalce prometne infrastrukture kot strokovnjake za promet in trajnostno mobilnost. Pokazale so, da se veliko uporabnikov/ic velikokrat odloči za kolesarjenje po daljših in tehnično slabših poteh in ne za najbolj direktne, udobne in varne kolesarske povezave. Ugotovili so, da odločitve pogosto ne temeljijo na racionalnem razmisleku, kako od točke A do točke B s kolesom čim hitreje in čim bolj varno, temveč na privlačnosti in zanimivosti (urbanega) okolja, v katerem se vozi s kolesom. Ljudje kolesarimo tudi zaradi tega, da vzpostavljamo stike s prostorom in drugimi ljudmi. In kolo omogoča hipno ter v večini primerov varno transformacijo iz potnike na poti od A do B v obiskovalca, ki želi, četudi le s pogledom in govorico telesa, komunicirati z drugimi. Kolesarjenje v množici tudi zaposli naše možgane z zahtevami po stalni in hipni interakciji z okolico, pri kateri se oblikujejo nevronske mreže za hitro razpoznavanje situacij, nezavedna pogajanja o tem, kdo ima prednost kot tudi izmenjave občudujočih in zapeljujočih pogledov. Za uspešno sodelovanje v tej mreži, ki deluje kot jata rib ali škorcev, smo nagrajeni s hormoni, ki sproščajo zadovoljstvo. Tudi zato veljajo nizozemski otroci, ki jih starši najprej prevažajo na kolesih, potem kolesarijo z najožjimi družinskimi člani, potem pa s prijatelji, za ene najbolj srečnih otrok na svetu. Kolesarjenje mladostnikom, pa tudi starejšim in tistim, ki so sicer na družbenem obrobju, omogoča socialne stike, tudi z ljudmi, ki ne pripadajo njihovi socialni skupini in pogosto veljajo za "druge". V filmu tako mlada muslimanska mati, z ruto okoli glave, ki izdaja njeno religiozno pripadnost, razlaga, kako se je starejši moški, ki sta ga drža in obleka izdajali za pripadnika skupnosti belih konservativnih uspešnih moških, nasmehnil njenemu otroku, ki ga je vozila spredaj na kolesu. Zato se je, ne da bi to hotela, ustavila in z njim zapletla v pogovor, ki je hitro prešel tudi na vroče teme, o katerih bi se z njim lahko pogovarjala pol ure ali več, če je ne bi oba otroka, ki ju je vozila na kolesu, kmalu začela priganjati, naj že vendarle gredo. Ženska se v filmu ponovno prikaže v delu, v katerem uporabnike koles sprašujejo, zakaj se jim zdi kolesarjenje v kaotični množici na vse strani hitečih kolesarjev v mestu tako privlačno. In ona z nasmehom na obrazu izreče nekaj, za kar bi jo verski fanatiki obsodili na smrt s kamenjanjem - da je privlačno tudi zato, ker omogoča spogledovanje. Kolesarjenje torej vsaj v nekaterih okoljih omogoča tudi preseganje stereotipov. Razpravljalci so opozorili prav na te, pogosto spregledane vidike urbanega kolesarjenja kot socialnega tkiva, ki gradi mesta kot velike sobe na prostem, v katerih prihaja do naključnih srečanj in komunikacije raznolikosti, za razliko od sodobnega izpraznjenega funkcionalističnega prostora, v katerem dominirajo avtomobili kot simboli statusa. Razprava je žal spet skrenila na vprašanja o tem, ali kolesarske čelade prispevajo k varnosti kolesarjenja in temu, da bi morale tudi kolesarske organizacije večjo pozornost posvetiti opozarjanju na pomembnost uporabe ustreznih luči v pogojih slabe vidljivosti, ko v komunikaciji z drugimi udeleženci v prometu odpove očesni stik kot osnova prometnega sporazumevanja. Starosta ljubljanskega kolesarskega aktivizma Janez Bertoncelj pa je opozoril, da je nizozemski kolesarski čudež rezultat desetletij bojev kolesarjev za prostor in pravice, ne pa rezultat golega uvida prosvetljenih elit ter da letos praznujemo 30 let od prve "kritične mase", ko so se v San Franciscu kolesarji s svojimi kolesi in telesi uprli avtomobilizaciji družbe. Po njegovem kolesarji smo in moramo ostati politično levo orientirano gibanje, ki se bori za svoje pravice enako in solidarno z drugimi, ki so potisnjeni na družbeno obrobje.A soočenje z nizozemskim kolesarskim čudežem nam postavlja zanimivo vprašanje - zakaj se v deželi, v kateri večina prebivalstva uporablja kolo tudi kot prevozno sredstvo na delo ali na izobraževanje ter po opravkih, sploh nima za kolesarje, ampak enostavno so uporabniki/ce koles? Kaj (vse) se lahko iz tega naučimo za Ljubljano ter druga mesta v jugovzhodni Evropi, v katerih prevladujejo postranzicijski šerifovski načini upravljanja? ... See MoreSee Less
View on Facebook
Parkour (tudi skrajšano PK; ali l'art du déplacement) je telesna disciplina francoskega izvora, v kateri udeleženci čim hitreje in čim bolj učinkovito premagujejo ovire. Veščine, kot so skakanje, plezanje, preskakovanje ovir, delanje prevalov in plezanje prek sten so vključene. Lahko se izvaja kjerkoli, ampak območja s pogostimi ovirami so priporočena, zato se parkour najbolj pogosto izvaja v urbanih in mestnih območjih.Kolesarska izvedba parkoura od začetka tega tedna tudi v Ljubljani! 😜 ... See MoreSee Less
View on Facebook
Poročilo o delu mestnega redarstva MOL v 2022 podaja zanimiv vpogled v najpogostejše kršitve mirujočega prometa. - 26 % parkiranje na pločniku;- 24 % neupoštevanje prometne signalizacije;...- 2 % prehod za pešce;- 2 % invalidski prostor;- 1 % kolesarska steza.Ob tem je zapisano, da Mestno redarstvo še posebej veliko pozornost posveča ukrepom, ki ogrožajo najšibkejše udeležence v prometu (pešce, invalide, kolesarje).(opomba: verjetno so tu mišljene kršitve, ne ukrepi).Glede na zapisano kolesarji nimamo razlogov za skrb, saj vozniki vozil veliko "raje" kot na kolesarskih stezah parkirajo na prehodih za pešce ali celo na prostorih za invalide.Toda kljub temu vemo, da je ustavljanje ali parkiranje vozil na kolesarskih površinah zelo pogosto. Kaj menite, da je lahko še vzrok take statistike:😡 Ljubljančani imamo/jo visoko toleranco do parkiranja na kolesarskih površinah in temu primerno se vedejo tudi redarji;😥 Redarji imajo veliko dela s pomembnejšimi stvarmi, kot je parkiranje na kolesarski stezi;❤ Pa saj kolesarji smo v bistvu pešci na kolesu. Tako nas razume MOL, ko nas sili, da slalomiramo med pešci, ali iz pločnika naredi kolesarsko. Zakaj bi redarji potem delali razliko med pločnikom in kolesarsko stezo? 😂 Sej v Ljubljani kolesarskih stez skorajda ni. Mestna občina Ljubljana, Agencija za varnost prometa ... See MoreSee Less
View on Facebook
Zanimiva in uporabna nizozemska prometna igra.TU Delft has revealed the program for the week-long international course on Planning Public Transport Services (PPTS) on June 6-9, 2023 in Amsterdam.For the first time, the course will include a new contribution on combining bikes and public transport.ppts-course.org ... See MoreSee Less
View on Facebook
Če je kolesarjev res veliko, se lahko tudi kolesarji "znesejo" nad površinami za pešce in zavladajo mestu. 🗡 👑 😜Delft, Nizozemska. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Je še kaj bolj nesramnega kot vzporedna vožnja dveh kolesarjev?! 🙃 ... See MoreSee Less
View on Facebook
Policija išče kolesarja, ki je bil vpleten v trčenje z drugim kolesarjem. Če imate kakšno informacijo, se obrnite na spodnji kontakt 🙏[IŠČEMO KOLESARJA]V soboto, 18. 3. 2023 okoli 16.30 je na kolesarski stezi ob Poljanski cesti v Ljubljani prišlo do prometne nesreče v kateri sta bila udeležena kolesarja. Kolesarja sta trčila in padla, nato pa sta se razšla, saj poškodb nista zaznala. Povzročitelj nesreče je kasneje začutil bolečine in poiskal zdravniško pomoč, kjer se je izkazalo, da je huje poškodovan. Zaradi razjasnitve okoliščin zato iščemo kolesarja, ki je bil udeležen v prometni nesreči. Gre za moškega starega med 25 in 30 let, visoke, suhe postave, oblečen je bil v temno kolesarsko opremo, nosil je očala in kolesarsko čelado. Vozil je cestno kolo grafitno sive barve.Kolesarja in vse, ki bi karkoli vedeli o prometni nesreči naprošamo, da pokličejo na številko 113 ali Postajo prometne policije Ljubljana, Grič 56, na tel. št. 01 583 88 20. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Za današnjim dnem se končuje zima, ki nam je v Ljubljani postregla s kar nekaj snežnimi dnevi. Kolesarji smo jih, po zaslugi čistilcev snega, imeli precej več kot vozniki motornih vozil. Mestna občina Ljubljana nam je tudi letos postregla z enakimi pojasnili, zakaj kolesarji pridemo na vrsto za čiščenje narinjenega snega šele 10 dni po sneženju.Kakšno pa je vaše mnenje? Kako bi ocenili prevoznost kolesarskih poti to zimo?❤ Odlično. Odgovorni so poskrbeli, da so bile kolesarske poti prevozne, sem in tja je bila kaka izjema, ampak na splošno, nimam pripomb.😡 Nezadostno. Norčevanje iz kolesarjev.😂 Hvala bogu za sonce, ki naredi več kot zimska služba.😮 Ni zime za Eskime. A ni čar zime v tem, da se vozimo tudi po snegu? ... See MoreSee Less
View on Facebook
Kdo se boji črnega moža?Kaj pa vetra?! 😮 ... See MoreSee Less
View on Facebook
Dolžni smo vam še zmagovalca natečaja pripisa za urbano umetnost na kolesarski stezi na Dunajski. Najbolj nas je navdušil pripis Miha Jan, častno omembo za pesnitev pa si zasluži še Špe Lač.Hvala vsem za prispevke!!!Zadnja inštalacija konfinov/betonskih ovir pri Gospodarskem razstavišču je tudi nas pustila odprtih ust.Zato razpisujemo nagrado za besedno interpretacijo te postavitve. Kaj je umetnik hotel povedati kolesarjem?Izkažite se - mogoče se bo vaše ime (in besedilo) znašlo na tablici, ki bo osmislila tole urbano inštalacijo in se bodo turisti slikali ob njej! ... See MoreSee Less
View on Facebook
So majhna (električna) vozila rešitev za mesta?! 😜 ... See MoreSee Less
View on Facebook
Čez 8 dni, v sredo 22. marca, bo ob 7:45 štart prvega dvoboja KOLOBUSa Črnuče in KOLOBUSa Rudnik, sever proti jugu. Zmaga tista ekipa, ki bo zbrala več kolesarjev. 🏆Prejšnji torek smo vam predstavili voznika z juga, tokrat pa predstavljamo kolovodjo s severa. To bo sam kolesarski župan, Matej Praprotnik, torej še en težko-kategornik 🥊🥊🥊🥊🥊 med kolesarji. Tudi on je prepričan v zmago, čeprav priznava, da pot do tja ne bo lahka. Kot prednost izpostavlja, da imajo Črnučani do centra daljšo traso in tako več možnosti, da poberejo kolesarje.Kdo bo močnejši, izvemo čez dober teden. Črnučani štartajo pred Pošto, Rudničani na križišču Peruzzijeve in Ob dolenjski železnici. Vi poskrbite, da boste zraven, voznika pa bosta poskrbela za vse ostalo. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Ko tovor ne gre na cargo kolo… 😄💪🚴🏻‍♂️❤️Bicikl vozim često ali prikolicu s kajakom za bajk puno rijeđe. Uvijek se iznenadim kada vidim kolikk je kajak duži od bicikla. Pozdrav iz Splita.I can not stop to be surprised by the fact how much kayak is longer than the bike. This is me cycling on the roads in Split. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Zadnja inštalacija konfinov/betonskih ovir pri Gospodarskem razstavišču je tudi nas pustila odprtih ust.Zato razpisujemo nagrado za besedno interpretacijo te postavitve. Kaj je umetnik hotel povedati kolesarjem?Izkažite se - mogoče se bo vaše ime (in besedilo) znašlo na tablici, ki bo osmislila tole urbano inštalacijo in se bodo turisti slikali ob njej! ... See MoreSee Less
View on Facebook
V sredo 22. marca ob 7:45 bo štart prvega dvoboja dveh KOLOBUSov. Črnuče proti Rudniku, sever proti jugu. Zmagovalec bo tisti, ki bo na ta dan zapeljal več kolesarjev.Vodila ga bosta dva "težko-kategornika" med kolesarji. 🥊🥊🥊🥊🥊Na strani izzivalcev, KOLOBUSa Rudnik, bo Gašper P., kolesar, ki je prvi s kolesom prevozil prav vse ulice v Ljubljani. Pravi, da ima traso v malem mezincu in da računa na visoko podporo kolesarjev z juga Ljubljane, niso izključene tudi okrepitve iz drugih delov. Seveda pričakuje zmago, čisto po tihem pa že razmišlja, da bi dvoboj lahko postal četveroboj, če se bosta oblikovala tudi KOLOBUSa vzhod in zahod. Bi kdo ob vas rad postal voznik teh dveh kolobusov?Kdo bo na vodja na strani KOLOBUSa Črnuče pa naslednji teden. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Pretekli teden smo vas povprašali, ali bi znali pravilno izpeljati postavitev traserja kolesarske povezave na Rudniku. Za pravilni odgovor smo se obrnili na strokovnjaka s tega področja:Prometni znak označuje kolesarsko stezo in kolesar jo mora uporabljati. Levo od nje je zabrisana "horizontalna oznaka", ki pa ni kolesarski pas (mogoče je kdaj bil?), pa tudi če bi bil, mora kolesar peljati po označeni kolesarski stezi (desno). Verjetno niso želeli brisati črt, ker bi poškodovali asfalt in se čaka, da jih bodo vozila "zradirala".Ker je le eden od vas razpoznal, kako naj bi se kolesar peljal, pozivamo Mestna občina Ljubljana, da poskrbi za bolj jasno prometno signalizacijo ali spremeni ureditev.Prometna ureditev na Peruzzijevi ulici je za kolesarje precej nenavadna (na fotografiji). Čeprav na sliki ni najbolje vidno, je na celotni dolžini vozišča od križišča z Jurčkovo do Ob dolenjski železnici zarisan tudi kolesarski pas (s prekinjenimi črtami).Zanima nas, ali bi se znali peljati tako, kot si je zamislil "postavljavec trase"?!❤ Kolesar se mora peljati po kolesarskem pasu ob pločniku.😥 Kolesar se mora peljati po pločniku. Če naleti na pešca, ima prednost, saj je na kolesarski stezi.😂 Gre za dvopasovnico proti Golovcu. Kolesar se lahko pelje ali po kolesarskem pasu (levo) ali po pločniku (desno).😡 KZH! Kdo si je to izmisli?! Nimam pojma, kaj bi tule, raje obrnem in grem drugje. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Ob gradnji parkirne hiše med E.Leclerc Ljubljana in Supernova Ljubljana Rudnik so konkretno izboljšali tudi življenje kolesarjem, ki nakupujejo pri "francozih". Zgradili so lep steklen boks pod streho parkirne hiše med stebri, lepa zaščita pred vetrom in padavinami, pa še grafično so prikazali zelenje in drevesa. Težko si zamislimo lepšo kolesarnico......ampak ne, to je lepa kadilnica, opremljena z ličnimi klopcami. 😶Kolesarji pa smo dobili "nova" stojala. 😕(Hvala sledilcu GR za fotografije in idejo) ... See MoreSee Less
View on Facebook
Prometna ureditev na Peruzzijevi ulici je za kolesarje precej nenavadna (na fotografiji). Čeprav na sliki ni najbolje vidno, je na celotni dolžini vozišča od križišča z Jurčkovo do Ob dolenjski železnici zarisan tudi kolesarski pas (s prekinjenimi črtami).Zanima nas, ali bi se znali peljati tako, kot si je zamislil "postavljavec trase"?!❤ Kolesar se mora peljati po kolesarskem pasu ob pločniku.😥 Kolesar se mora peljati po pločniku. Če naleti na pešca, ima prednost, saj je na kolesarski stezi.😂 Gre za dvopasovnico proti Golovcu. Kolesar se lahko pelje ali po kolesarskem pasu (levo) ali po pločniku (desno).😡 KZH! Kdo si je to izmisli?! Nimam pojma, kaj bi tule, raje obrnem in grem drugje. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Napovedujemo prvi pravi urbani kolesarski dvoboj. 🚲🥊KOLOBUS Črnuče proti KOLOBUSu Rudnik. Sever proti jugu, če hočete. Kdo bo močnejši?! 💪Kdaj? V sredo, 22. marca, ob 7:45, kot se za KOLOBUS spodobi.Podrobnosti, kmalu, vi pa si rezervirajte termin! ✅ ... See MoreSee Less
View on Facebook
Zelo dobro pojasnilo, zakaj kolesarji ne potrebujemo semaforjev in lahko ti, če ustavijo avtomobile, v križišču sočasno omogočijo vožnjo vseh kolesarjev v vse smeri. Vredno ne le ogleda, temveč tudi predloga, da za začetek v Ljubljani mestna občina uvede eno takšno preizkusno križišce. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Nizozemska je lahko zgled tudi pri načrtovanju in izgradnji krajinsko privlačne infrastrukture. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Še pomnite, kako je včasih izgledal prostor pred Filozofska fakulteta? Kljub temu, da kapaciteta stojal (še) ni zadostna, jo v povezavi z našo jutranjo objavo izpostavljamo kot primer dobre prakse.Teh je med fakultetami še veliko, tako, da verjamemo, da se bodo kmalu tudi preostale na področju trajnostne mobilnosti preobrazile v moderne, družbeno odgovorne ustanove. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Ta primer je še dosti boljši kot tisti iz Ljubljane, ki smo ga izpostavili včeraj, saj ima še dvignjen prehod, klopi, več zelenja itd., pogrešamo le kako stojalo za kolo. Kje vse v Ljubljani bi lahko spremenili križišče na način, kot je prikazano v animaciji? ... See MoreSee Less
View on Facebook
Za preobrazbo cestnega prostora včasih potrebujemo le sneg 😎 Zimske razmere so lahko poceni poligon in dokaz, da so naše ceste in križišča pogosto predimenzionirani za motorni promet ter poddimenzionirani za pešce in kolesarje. ... See MoreSee Less
View on Facebook
Včasih se šele po preobrazbi prostora zavemo, kako neverjetno veliko prostora je namenjenega avtomobilskemu prometu, preostali udeleženci pa dobijo drobtinice ali še to ne😱 Izpostavljamo primer dobre prakse križišča Kolinske in Kavčičeve ulice, kjer je po preobrazbi več prostora za pešce, kolesarje, zelenico in ob tem motorni promet ni nič na slabšem👍🚲🚶‍♀️🌱 Manjši radiji so pogoj za nižje hitrosti in s tem večjo varnost, hkrati pa se na ta račun pridobi dragocen prostor za pločnike in kolesarske površine. Še več takih sprememb na bolje, Mestna občina Ljubljana 🙏 ... See MoreSee Less
View on Facebook
Ubogi Beograjčani, ki ne žive v najlepšem mestu na svetu! ... See MoreSee Less
View on Facebook
Mladi po vsem svetu se ne zaljubljamo več v avtomobile. It is the end of the world as we know it. I feel fine!After a century in which the car remade the rich world, making possible everything from suburbs to drive-through restaurants, the momentum may be beginning to swing the other way econ.st/415DRnOIllustration: Mark Long ... See MoreSee Less
View on Facebook
Na Dolenjski cesti je ob čiščenju snega prišlo do poškodbe na kolesarsku stezi, ki je bila zelo nevarna kolesarskim pnevmatikam. Takoj ko smo to opazili, smo o tem obvestili Mestna občina Ljubljana, ki je zadevo sanirala v nekaj dneh.Pohvalno! 👍💪 ... See MoreSee Less
View on Facebook
Pred nekaj dnevi smo naleteli na tole pustno šemo. Koga mislite, da predstavlja? Mogoče pick-up avto ali kombi? 👺Nestrpno čakamo vaše komentarje in ideje! 😜 ... See MoreSee Less
View on Facebook
V Belgiji lahko otroci izkušnje v prometu nabirajo tudi s pomočjo virtualne resničnostne igre, saj verjamejo, da tak način uspešno zapolni vrzel, ki jo učitelji ne morejo zapolniti.Agencija za varnost prometa, Mestna občina Ljubljana youtu.be/-p4WPUTgdJ8Več o projektu (žal le v flamščini/nizozemščini):vrkeer.app/ ... See MoreSee Less
View on Facebook
Zelo se kot nacija hvalimo s športnimi dosežki, a so glede splošne telesne kondicije Nizozemci pred nami. Nič čudnega, če je vsak v povprečju na kolesu dobrih 12 ur na teden."A 2021 Ipsos report stated the Dutch are the fittest people in the world. With an average of 12.8 hours per week, twice more than the global average (6.1 hours)... We owe a large part of this exercise time to the fact that we cycle so much." - Vincent Luyendijk www.sportenstrategie.nl/sport-gezondheid/we-zijn-vooral-allemaal-van-de-afdeling-gezond-en-gelukk... ... See MoreSee Less
View on Facebook