Čebele in rastline so tesno povezane druge z drugimi in tudi njihov obstoj je odvisen drug od drugega. Čebelarji in tisti, ki radi opazujejo čebele, ter bi jim na ta način želeli pomagati, lahko na svojih vrtovih v zgodnjem spomladanskem času zasajajo medovite rastline. Medovite rastline so tiste rastline, ki s svojimi izločki – nektar ali medičina ter cvetni prah, privabljajo čebele. Prav zanimivo jih je opazovati, kako hitijo nabirati in kako oprašujejo naše rastline.
Pri tem pa velja omeniti, da se slovenski čebelarji zelo zavzemajo za sajenje avtohtonih medovitih rastlin, torej tistih, ki so pri nas že stoletja in so prilagojene na naše klimatske razmere. Trajnice v našem podnebju preživijo zimo na prostem in živijo več let. Prednost slovenski čebelarji dajejo dolgoživim in trpežnim trajnicam, po možnosti avtohtonim, ki ne zahtevajo posebne nege in kemičnih zaščitnih sredstev. V zadnjih letih smo priča precej sicer zelo medovitim ampak za naše okolje škodljivim tujerodnim rastlinam, ki so postale invazivne. Pobegnile so iz naših vrtov in se neusmiljeno in nekontrolirano širijo v naravi, pri tem pa izpodrinjajo avtohtone rastline in jim jemljejo življenjski prostor. Ob naselitvi tujih vrst se v naravi vzpostavljajo nova razmerja, katerih izid je velikokrat popolna uganka. Sprva so vplivi majhni, komaj opazni in neizmerljivi, ko pa jih zaznamo, je žal že prepozno. Vrsto, ki se je prilagodila na novo okolje in se v njem razmnožuje, je skoraj nemogoče odstraniti. Od tujerodnih invazivk so za čebele zanimive predvsem zlata rozga, orjaška zlata rozga, žlezava nedotika, amorfa, pelinolistna ambrozija in japonski dresnik, ki je v Ljubljani žel zelo razširjen (vir: ČZS).
Več o medovitih rastlinah lahko najdete v gradivu Čebelarske zveze Slovenije ter na spletni strani Društva urbani čebelar.
