UPOŠTEVANJE KOLESARJEV MED GRADBENIMI DELI

Kolesarjem prijazna mesta poskrbijo za kolesarje tudi takrat, ko se gradi oziroma obnavlja. Zavedamo se, da so to posebne situacije, pri katerih so potrebni kompromisi. Vendar se prepogosto v Ljubljani dogaja, da se pri gradbiščih kolesarje preprosto ignorira, jim zapre pot in ne ponudi obvoza. Podobno so obravnavani pešci in, še huje, invalidi. Zgodilo se je že, da je bil obvoz za kolesarje in invalide po stopnicah. Spet drugič se zgodi, da so napoteni čez blatno pot. Primerno urejeni režimi med gradbenimi deli so prej izjema kot pravilo, čeprav Pravilnik o zaporah cest v 2. členu nalaga, da je “v okviru vseh aktivnosti potrebno posebno pozornost posvetiti ranljivim udeležencem v prometu (invalidi, pešci, kolesarji in delavci na cesti) in jim zagotoviti ustrezen nivo prometne varnosti v območju zapore ceste.”

Nekaj primerov slabe prakse v zadnjih letih je navedenih v nadaljevanju.

Primer neprimerne obravnave kolesarjev in pešcev, kjer bi bila preprosta rešitev zapreti desni prometni pas in ga zamejiti kot začasno kolesarsko in peš pot. Ker se to ni zgodilo, kolesarji večinoma ignorirajo uraden, daljši obvoz.

Primer neustreznega vodenja kolesarjev v križišču Dunajske c. in Tolstojeve u.

Med prenovo Poljanske c. ni bilo ustrezno poskrbljeno za obvoz, saj je bil spodnji most za kolesarje zaprt, na zgornjem je prepovedano kolesariti, hkrati pa ni bilo signalizacije, ki bi kolesarje usmerila na primeren obvoz. Predviden obvoz preko Ambroževega trga ni bil označen in v vsakem primeru je bil predolg, zato bi v takem primeru morali začasno nameniti en vozni pas na zgornjem mostu za pešce in kolesarje.

Zaradi del na Parmovi c. je bila zaprta kolesarska steza na Drenikovi c. Čeprav je bil na voljo dostop ob levem robu (na sliki), pa signalizacija (in v križišču pred tem) kaže, da v resnici to ni bil namen in da je bil pravi obvoz “klasičen” – usmerjanje kolesarjev na nasprotno stran Drenikove. Ta primer kaže, da se da čisto preprosto urediti primeren koridor za pešce in kolesarje, vendar je tu nastal bolj “po nesreči” in signalizacija ni bila usklajena.

Neustrezno vodenje kolesarjev in pešcev med deli na Bavarskem dvoru

Neustrezno vodenje kolesarjev in pešcev na Tivolski med deli na Gosposvetski cesti. Koridor je preozek za kolesarje, zato so morali voziti tik ob hitrem in gostem prometu, situacija je bila izredno nevarna.

Zavzemamo se, da se pešce in kolesarje v primeru gradbenih del obravnava enako kot motorna vozila, za katere je vedno primerno poskrbljeno. Zahtevamo varen, udoben (dovolj širokega in brez višinskih ovir), čim krajši in primerno označen obvoz, za kar so najpogosteje potrebni povsem enostavni ukrepi. Z barierami, količki in stožci se da storiti marsikaj, kot je to vidno v praksi v tujini, pomembna je seveda tudi jasna in nedvoumna prometna signalizacija. Poleg tega je treba premisliti o naslednjih dodatnih ukrepih:

  • znižanje hitrosti motornega prometa,
  • začasa namenitev dela površin za motorni promet pešcem in kolesarjem,
  • začasna sprememba semaforizacije, po potrebi izmenično enosmerni promet,
  • začasni kolesarski žepi,
  • opozarjanje voznikov na varno prehitevanje pešcev in kolesarjev.

Ukrepi so odvisni od trajanja del, količine kolesarskega in peš prometa, količine in hitrosti motornega prometa, možnosti alternativ itd., zato je treba vsako območje gradbenih del obravnavati posamezno.

Primer dobre prakse v New Yorku, kjer so poskrbeli za varen in označen obvoz za pešce in kolesarje s količki in barierami.

Še nekaj primerov ustreznega vodenja kolesarjev med gradbenimi deli:

Vir: Bicycledutch

Vir: Copenhagenize

Vir: Copenhagenize

Vir: Copenhagenize

Vir: Copenhagenize

Vir: irishcycle.com

Vir: TFL

Vir: irishcycle.com