KOLESARSKA KLIMA

V okviru projekta CHAMP je Ljubljanska kolesarska mreža za namene kolesarskega letopisa merila kolesarsko klimo. Gre za anketo, s katero merimo zadovoljstvo prebivalcev MOL s pogoji za kolesarjenje v Ljubljani. 

Klimo smo tako merili spomladi leta 2013, anketo smo ponovili leta med novembrom 2016 in februarjem 2017. Anketa je izdelana po principu semantične lestvice od 1-6, torej sta na dveh koncih dve nasprotni trditvi, pri čemer se anketiranec opredeli, h kateri se bolj nagiba (na primer, 1: Kolesarska mreža je neprekinjena in direktna, 6: Kolesarska mreža je prekinjena in ni direktna). Višje številke pomenijo manjše zadovoljstvo. 21 vprašanj je razdeljenih v naslednjih sedem sklopov:

  • Splošni vidiki
  • Kolesarsko omrežje
  • Varnost
  • Ostali udeleženci v prometu
  • Odnosi medijev in politikov
  • Primerjava z ostalimi prevoznimi načini
  • Dodatna ponudba za kolesarje

Spodaj je primerjava anket leta 2013 in 2017:

 20132017
MetodologijaUlična in spletna anketaSpletna anketa
Vzorec196 (ulična), 394 (spletna), skupaj 590258
Porazdelitev po spolih47 % ženski, 53 % moški47 % ženski, 53 % moški
Porazdelitev po starosti28 % do 25 let, 29 % 25-34 let, 21 % 35-44 let, 11 % 45-54 let, 9 % 55-64 let, 3 % nad 65 let 13 % do 25 let, 33% 25-34 let, 28 % 35-44 let, 15 % 45-54 let, 6 % 55-64 let, 4 % nad 65 let

Iz rezultatov obeh anket lahko potegnemo naslednje ključne ugotovitve:

  • Na splošno je najbolje ocenjen element kolesarjenja priročnost v primerjavi z ostalimi prevoznimi načini, zlasti javnim prometom. To je tudi edini element, ki je ocenjen bolj pozitivno kot negativno, saj so ostali bolj negativni kot pozitivni.
  • Na splošno je najslabše ocenjen element kolesarsko omrežje; z vidika posameznih elementov je to povezanost in velikost omrežja ter njegovo vzdrževanje pozimi. Poleg tega obstaja zelo velik problem kraj koles.
  • Vmes so po padajočem vrstnem redu glede na zadovoljstvo splošni vidiki, odnos medijev in politikov, dodatna ponudba za kolesarje, ostali udeleženci v prometu, varnost.
  • Rezultati dajejo podobne izsledke kot v ostalih 9 evropskih državah, kjer so že preverili kolesarsko klimo. V vseh je podobno, da je med najbolj pozitivnimi vidiki to, da je kolesarjenje zabavno in varno ter bolj priročno kot javni promet. Po drugi strani so kraje koles eden najbolj negativnih vidikov kolesarjenja v vseh mestih. To kaže, da ima kolesarjenje pozitivno in privlačno podobo, vendar nekateri dejavniki zmanjšujejo zadovoljstvo s kolesarjenjem.

Če povzamemo, Ljubljano prebivalci ocenjujejo bolj neprijazno kot prijazno kolesarjem.

 Primerjava rezultatov 2017 in 2013:

  • Rezultati so se poslabšali za vse sklope vidikov zadovoljstva. Najbolj so se poslabšali za sklop kolesarskega omrežja, ki je že tako najslabše ocenjen in splošni vidiki (sproščenost, zabavnost kolesarjenja).
  • Najmanj so se poslabšali glede sklopa primerjave z ostalimi prevoznimi načini (ki je že tako najbolje ocenjen vidik) in glede sklopa varnosti. 
  • Med posameznimi vidiki zadovoljstva so se najbolj poslabšali vidiki: ovire na kolesarskih stezah, konflikti med vozniki in kolesarji, prekinjenost in direknost kolesarske mreže, obseg kolesarske mreže.

Klikni za ogled podrobnejših rezultatov. Graf prikazuje vseh 21 vprašanj v 7 sklopih in rezultate za leto 2013 in 2017 z vzorcem.