Združeni narodi so leta 2018 3. junij razglasili za svetovni dan kolesa z obrazložitvijo priznavanja edinstvenosti, dolgoživosti in vsestranskosti kolesa, ki je v uporabi že dve stoletji, uporabe kolesa kot sredstva za spodbujanje trajnostnega razvoja, krepitve izobraževanja, vključno s telesno vzgojo, spodbujanja zdravja, preprečevanja bolezni, spodbujanja strpnosti, medsebojnega razumevanja ter spoštovanja in omogočanje socialne vključenosti in krepitve kulture miru. Kolesa resnično izboljšajo življenja ljudi, tako da postanejo fizično in duševno bolj zdravi, pomagajo mestom pri zmanjševanju zastojev, onesnaženosti in hrupa ter lahko ustvarijo bolj primerna mesta za življenje in povezujejo skupnosti.
Kolesarjenje je lahko tako zabava, uživanje, sprostitev in rekreacija. Toliko razlogov, da spodbudimo in omogočimo vsem ljudem, ki se očitno ne počutijo dovolj varne za vožnjo s kolesom, da odkrijejo ves potencial kolesarjenja. Več o koristih kolesarjenja si lahko preberete v publikaciji ECF Koristi kolesarjenja.
Trend povečevanja kolesarjenja v urbanih središčih sledi načelu trajnostnega razvoja – aktivni mobilnosti – kot odgovoru na podnebno krizo in s tem posledično zmanjševanju onesnaženja in izpustov v mestu in je po znanstvenih raziskavah najbolj koristen z okoljskega vidika in s tem zelo pomemben za zeleno tranzicijo mest. Slovenija je pri onesnaževanju z izpusti iz motoriziranega prometa pri vrhu EU, raba osebnih avtomobilov predstavlja velik delež izpustov toplogrednih plinov iz prometa in ti izpusti še vedno naraščajo.
Odpravili smo se na terenski ogled kolesarske infrastrukture in si ogledali kar nekaj kritičnih točk in nevarnih ter nevzdrževanih kolesarskih površin. Še posebej težko se je bilo peljati po naši trasi s tovornim kolesom (in velikim zvočnikom, iz katerega je odmevala glasba za kitarske sladokusce), saj je bil na nekaterih odsekih kolesarski pas res izjemno ozek, da se vprašamo, kako je to mogoče? Sploh na takem področju z veliko intenzivnostjo motoriziranega prometa in resne utesnjenosti kolesarskega pasu. Peljati se po tej poti sama s tovornim kolesom je precejšnji izziv!
Našo ruto si lahko ogledate tukaj, video posnetke pa tukaj.
Večina se nas je po nekaterih ulicah peljala prvič in smo se na mestoma nevarni vožnji še bolj zagreli za ideje bolj podrobnih raziskovanj ljubljanske kolesarske infrastrukture – vabljeni k idejam za predloge! V LKM ohranjamo kondicijo in motivacijo in se že veselimo nadaljnjih zabavnih kolesarskih raziskovanj!
MAJSKA LJUBLJANSKA KRITIČNA MASA je tokrat potekala na nadpovprečno mrzel majski dan, ki pa je bil suh in deloma celo sončen, tako da smo na končni postaji na “špici” lahko občudovali zanimiv sončni zahod skozi oblake, še dolgo uživali v glasbi za sladokusce in slastnih palačinkah! Naslednja kritična masa pa bo gotovo že poletna, kot je bila ta na našem plakatu! Se vidimo 27.6.!
Kritične mase so skupinska kolesarjenja, s katerimi vsak predzadnji petek v mesecu opozarjamo na pogoje kolesarjenja, spodbujamo direktno akcijo kolesarjev na terenu in sporočamo, da je uporaba koles preprost, hiter in cenovno ugoden način za krepitev trajnostne mobilnosti v mestih.
#mestazvizijo#dialogvurbaniskupnosti#impact4values#sofinanciraeu
Vabimo vse kolesarke in kolesarje, da izpolnijo spletno anketo Kolesarska klima : https://www.1ka.si/a/8e1ad58b
Za varne, zdrave in okolju prijazne mestne ulice!
Za več prostora za kolesa in manj prometnih zastojev!
Pridružite se nam na skupinskem kolesarjenju in spremljajočih dogodkih!
Dogodki potekajo v okviru projekta Mesta z Vizijo: Dialog v urbani skupnosti https://lkm.kolesarji.org/mesta-z-vizijo/, ki ga izvajamo skupaj z Mariborska Kolesarska Mreža v okviru programa Impact4Values.
#mestazvizijo#dialogvurbaniskupnosti#impact4values#sofinanciraEU
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
