Ljubljanska kolesarska mreža

Končno nam je uspelo končati video, v katerem povzemamo vse zahteve kolesarjev na območju notranjega cestnega obroča, ki poteka po Trgu OF, Masarykovi, Njegoševi, Roški, Karlovški, Zoisovi, Aškerčevi, v videu pa tudi po Prešernovi. Video traja 10 minut, obljubimo, da se ga splača pogledati v celoti! Kliknite za ogled! Zahvaljujemo se Matjažu Križniku (Quasinormal Photo) za snemanje in montažo.

V letu 2018 se nam obeta veliko investicij v kolesarsko infrastrukturo (glej naslednjo novico). Kako pa smo lahko kolesarji zadovoljni z letom 2017? Spodaj je seznam glavnih projektov, ki naj bi izboljšali pogoje za kolesarjenje, vsakega pa spremlja kratek komentar LKM.

Razširitev sistema Bicikelj – Leta 2017 smo dobili kar 20 novih postajališč, kar je največja širitev do sedaj. Zdaj je v sistemu 58 postajališč. Podpiramo Bicikelj, saj je zelo priljubljen in dviguje popularnost kolesarjenja. Slaba novica je ta, da je to zadnja širitev za nekaj časa, razen če bodo podjetja sama financirala postavitev postajališč. Negativna stran Biciklja pa se je pokazala ravno lansko leto, saj smo z vsakim novim postajališčem Ljubljančani obsojeni na štiri nove oglaševalske vitrine, onesnaževanje z oglasi je odmevalo tudi v medijih. Cena zelo poceni sistema? Naše mnenje je, da je cena 3 EUR na leto v resnici (pre)nizka in da bi z dvigom verjetno še vedno obdržali uporabnike, hkrati pa bi imeli več sredstev za širjenje sistema (ne nujno z oglasi).

Kolesarska pot v industrijski coni Rudnik – dobili smo dobrih 300 m nove kolesarske poti, ki povezuje industrijsko cono Rudnik in pot, ki vodi proti Škofljici. Gre za uporabno povezavo, ki pa bo svoj polni pomen dobila šele, ko bo mogoče iz centra varno priti do nje. Dolenjska cesta je večinoma prenevarna za kolesarjenje, vzporedna Ob dolenjski železnici pa nima prave infrastrukture, vmes je pot prekinjena z Botaničnim vrtom, travnikom pri Knezovem štradonu ter nevarnim prehodom čez Lorenzovo. Zato upamo, da se bo tudi ta del kmalu uredil. Ko smo že pri poti do Škofljice, smo pa zelo proti državnemu projektu širitve ceste skozi Lavrico in Škofljico, ki bo kolesarje izrinil z glavne ceste. Morda se sliši bolj varno za kolesarje, vendar je zgrešen pristop, ki vlaga v širše ceste namesto v železnico, avtobusni promet, daljinske kolesarske povezave in omogočanje pešačenja in kolesarjenja v naselju.

Severni del Prešernove ceste – prenovljen je bil severni del Prešernove ceste med Šubičevo in Narodno galerijo. Novosti za kolesarje so nov, gladek asfalt ter dvignjeni prehodi za umirjanje hitrosti in nivojsko prečkanje, glede širin pa niti ni nič novega. Do pomladi bo začasen režim s skupno uporabo poti s pešci, kasneje naj bi bila spet zarisana kolesarska steza (črta). Seveda je situacija boljša kot prej, vendar menimo, da je Prešernova zelo pomembna povezava med jugom in severom in si kolesarji zaslužijo več prostora in manj konfliktov s pešci.

Kajuhova in Letališka – v celoti sta bili obnovljeni Kajuhova in Letališka cesta. Kajuhova je za kolesarje relativno zgledno urejena, čeprav moti, da je kolesarska spet preozka in niti ne omogoča varnega prehitevanja (pogosto je videti, kako kolesarji prehitevajo po desni). Ampak dobro, načeloma ni slabo. Na Letališki je situacija podobna, vendar je veliko krožnih krožišč, kjer bi kolesarji lahko bili bolj direktno vodeni (velika izguba hitrosti, neudobno zaradi pravih kotov prečkanja).

Pot Roberta Blinca – zgrajena je bila nova cesta med Brdom in Večno potjo, kjer so kolesarji dobili klasično slovensko ozko kolesarsko “stezo”, narisano na sredini pločnika. Trenutno vodi samo do PST, potem je zmanjka in se ne poveže do kolesarske poti ob Večni poti, menda zaradi prepovedi širjenja ceste v zavarovanem območju. Pozitivno je, da je ob prehodu pri PST dvignjena grbina, vendar verjetno prenizko. Na kratko: povprečno in predvsem pridobitev za motorni, ne kolesarski promet.

Bohoričeva ulica – s sredstvi, zbranimi v Heinekenovi akciji, je občina zarisala kolesarski pas na delu Bohoričeve. Glede ureditve smo precej kritični, saj se a) ne povezuje s kolesarskim pasom na Njegoševi, ampak nenadoma izpuhti precej pred križiščem, b) je preozka, c) vodi čez poglobljene odtoke in d) je obdana s količki. Skratka, menimo, da je treba pri urejanju gledati celostno z vidika povezav na obstoječe omrežje, varnost in udobje. Če ne, bi bilo bolje vložiti sredstva nekam, kjer se lahko kakovostno izvede projekt.

Prehod na Resljevi cesti – s sredstvi, zbranimi v Heinekenovi akciji, je občina postavila nov prehod za pešce na Resljevi med obema deloma Petkovškovega nabrežja. Je pridobitev zlasti za pešce pa tudi kolesarje, saj tam poteka obvodna kolesarska pot. Malo zmoti, ker ni prehod za kolesarje, torej bi načeloma ti mogli sestopiti s kolesa.

Šubičeva ulica – na Šubičevi smo dobili kolesarske pasove. Do ureditve smo bili razmeroma kritični, saj smo glede na napovedi občine pričakovali drugačno ureditev. Problem so preozki pasovi (kljub široki cesti), “rodeo” odsek na zahodnem delu, nejasno vključevanje kolesarjev v križišču s Slovensko…Na kratko: dalo bi se precej bolje in lepše, je pa seveda bolje, kot je bilo prej.

Vojkova cesta – dobili smo dvosmerno kolesarsko stezo med stadionom Stožice in Božičevo ulico. Seveda je super, da je končno tam kolesarska steza, čeprav bo treba počakati na dokončno ureditev na najbolj skrajnem severnem delu Vojkove, saj se trenutno steza konča v grmovju. Steza je sicer dosti široka in udobna in vseskozi v enaki višini. Vseeno nas zmotita dve stvari. Prva je dvosmerna ureditev predvsem zaradi premalo (kolesarjem prilagojenih) prehodov do soseske BS3. Druga je, da javna razsvetljava ni bila prilagojena in je še vedno obrnjena na cesto, ne pa na pločnik in kolesarsko stezo, zato je vožnja v temi neprijetna, saj drevesa mečejo dodatno senco, luči pa svetijo v napačno stran. Potreben bo tudi redarski nadzor, saj so pri stadionu pogosto parkirani avtomobili sredi kolesarske steze. Vseeno dobra pridobitev in upamo, da se kmalu uredi tudi celotna Vojkova cesta.

Sprejem CPS – dobili smo novo celostno prometno strategijo, v kateri kolesarjenje igra veliko vlogo in si zastavlja ambiciozne cilje. Pohvalno. Vprašanje je seveda, koliko bo izvedba sledila strategiji, saj smo v Sloveniji znani, da pišemo veliko strategij, delamo pa mimo njih ali celo v nasprotju z njimi. Držimo pesti!

Povzetek: leto 2017 je bilo za kolesarje z vidika pridobitev povprečno. Dobili smo nekaj ureditev, ki so bile bolj posledica vlaganja v nove, široke ceste za povečevanje pretočnosti motornega prometa (kar ni ravno v skladu s smernicami trajnostne mobilnosti) ter nekaj povprečnih “izboljšav” za kolesarje. Celo nekaj negativnih zgodb je bilo, kot na primer Gerbičeva, enosmerni režim na Trubarjevi, zelo povprečno izvedena steza mimo novega hotela na Bavarskem dvoru itd. Verjetno smo lahko najbolj veseli CPS, Vojkove in Rudnika ter novih postaj BicikeLJ. Se je pa v 2017 veliko govorilo in pisalo o kolesarjenju v Ljubljani (ali povezano z Ljubljano), na naši strani smo našteli kar 76 medijskih objav, od tega je bila LKM prisotna v 16 od njih (vključuje tiskane, radio in televizijske medije).

2018 in 2019 naj bi doživeli kolesarsko naložbo stoletja, povzemimo, kaj nas čaka. Najprej investicije, ki primarno ciljajo na kolesarje (v nekaterih primerih tudi pešce):

-Dunajska cesta

-Drenikova cesta

-Vodnikova cesta

-Njegoševa cesta

-Trubarjeva cesta

-Erjavčeva cesta

-Ob Ljubljanici

-Kajuhova cesta (južni del)

-Parmova cesta

-Poljanska cesta

Pa še investicije, ki niso primarno samo za kolesarje, a vključujejo tudi njih:

-Prenova južnega dela Prešernove ceste

-Prenova Dalmatinove ceste

-Prenova Gosposvetske ceste (širše kolesarske steze in drevoredi)

-Prenova Hradeckega ceste (kolesarski pas)

-Prenova/gradnja 9 železniških postajališč v Ljubljani in okolici (nova kolesarska stojala, projekt SŽ)

Obeti so torej super! Na seznamu morda pogrešamo še kakšno daljinsko pot, ki bi povezala Ljubljano z zaledjem ter investicije v kolesarska parkirišča. Že dlje časa se trudimo uspeti s pobudo za dvosmerno kolesarjenje na Mencingerjevi, ureditvijo na Cesti ljubljanske brigade ter širšimi conami 30 km/h. Upamo, da se tudi te uvrstijo na seznam.

Po precej odmevni zgodbi o Trubarjevi na Facebooku LKM (glej decembrske novice) smo se sestali s Policijo in poskusili priti zadevi do dna. Ugotovili smo, da zadeva, kot nič v življenju, ni črno-bela. Namreč, Policija v nasprotju s trditvami MOL ni izdala odločbe o odstranitvi dopolnilne table za dvosmerno kolesarjenje, prosila jih je le za preveritev situacije. Pravega “krivca” torej ni, gre pa za slabo komunikacijo in usklajevanje, rezultat pa je neugodna situacija za kolesarje. Zato se Policiji opravičujemo, ker smo izjavili, da škodljivo ravnajo.

Smo pa preverili statistiko prometne varnosti (nesreče z udeležbo kolesarjev) na Trubarjevi (med Rozmanovo in Resljevo) in Vidovdanski med 2008 in 2017. Ugotovili smo, da se je skupno zgodilo 16 nesreč, od tega 2 s hujšimi poškodbami, 12 z lažjimi ter 2 brez poškodb, vse pred letom 2016. 15 jih je bilo na Trubarjevi, ena (lažja) na Vidovdanski (ta je bila tudi edina zaradi nepravilne strani vožnje). Težave statistike je, ker je za 10 od 16 nesreč naveden razlog “ostalo”, zato ne moremo vedeti, kaj se je res zgodilo (med drugim to velja tudi za eno hujšo nesrečo). Pri eni hujši nesreči je šlo za neprilagojeno hitrost (prevrnitev vozila), pri lažjih pa so bile tri nesreče zaradi neupoštevanja pravil prednosti (bočno trčenje) in enkrat nepravilnost pešca (povozitev pešca). Povzetek nesreč je kartografsko prikazan spodaj (skrajno levo je Resljeva, skrajno desno je Rozmanova).

Skratka, s kratkim pogledom v statistiko je jasno, da prometna varnost na tem odseku ni problematična, saj se nesreče dogajajo redko, v zadnjih dveh letih celo nikoli. A vseeno Policija utemeljuje kaznovanje kolesarjev s skrbjo za prometno varnost. Želimo si, da bi sile in nadzor napeli na tistih lokacijah, kjer je to dejansko potrebno, še posebej, ker je policistov na splošno premalo.